Pomembne osebnosti

Ivan Slokar - letalski izumitelj, gospodarstvenik, jezikoslovec (1884 - 1970)
Helikopter – slovenski izum Čeprav Ivan Slokar sploh ni bil tehnik, marveč doktor filozofskih ved in prava, je v zgodnjih pionirskih letih letalstva pred prvo svetovno vojno patentiral svoj izum konvertiplana, križanca letala s helikopterjem. Po njegovi zamisli tedaj, leta 1909, še ni mogla nastati takšna leteča naprava, ko pa se je pojavila 27 let kasneje z enakimi značilnostmi, kot jih je načrtoval že Slokar, je potolkla v svoji kategoriji vse poprejšnje svetovne rekorde.    
Anton Bianchi (1858 – 1933) in njegova geološka zbirka
Slovensko naravoslovje premore mnoge znane in manj znane osebnosti, ki so veliko doprinesli k prepoznavnosti naše narave. Med manj znane, a izjemno aktivnega naravoslovca lahko uvrstimo ajdovca Antona Bianchija. Bianchi se je za naravo verjetno navdušil že v šolskih klopeh, saj je bil njegov učitelj naravoslovec in pisec Fran Erjavec.
Avgust Schlegel (1856 - 1908), slikar, javni delavec
Avgust Schlegel se je 24. avgusta 1856  rodil očetu Filipu, ki je bil železarski mojster in industrijalec, potomec družine Schlegel, ki je sredi 17. stoletja razvila železarstvo na Fužinah nad Ajdovščino, in materi Marijani Fabijani iz Kobdilja. Schlegel je obiskoval šolo doma in nato v Gorici, slikarstvo pa je študiral v Benetkah in Firencah, in se izpopolnjeval v Rimu. Po vrnitvi domov je prevzel očetovo gospodarstvo, zaposlen je bil kot občinski tajnik v Ajdovščini, v Šturjah pa je bil trikrat izvoljen za župana.
Dr. Danilo Lokar - pisatelj in zdravnik
Zdravnik in pisatelj, Prešernov nagrajenec Danilo Lokar, skupaj s slikarjem Venom Pilonom in »očetom« slovenskega lutkarstva Milanom Klemenčičem spada med Tri velike, kot na Vipavskem imenujemo naštete tri može, ki so umeščeni na slovenski kulturni Olimp. Rojen je bil 9 maja 1892 v Ajdovščini, umrl pa je 21. julija 1989 v Ljubljani.  
Martin Bavčer, prvi zgodovinar slovenskega rodu
Martin Bavčer, rojen v Selu na Vipavskem, je prvi zgodovinar slovenskega rodu. Njegovo najbolj znano delo je Historia rerum Noricarum et Foroiuliensium (leta 1975 je Zdravko Jelinčič delo prevedel in ga naslovil Zgodbe Norika in Furlanije). Originali Bavčerjevih del so izgubljeni, ostali pa so prepisi in nekateri rokopisi, ki jih hranijo različne knjižnice v Sloveniji in Italiji).
Matija Vertovec - duhovnik, poljudnoznanstveni pisec in učitelj vipavskih vinogradnikov
Eden najpomembnejših slovenskih strokovnih piscev 19. stoletja, Matija Vertovec (Vrtovicz, Vertovc, Vrtovec, Vertouz) se je rodil 28. januarja 1784 v zaselku Jakulini pri Šmarjah na Vipavskem. V duhovnika je bil posvečen leta 1807 v Gorici, kasneje pa je služnoval v Vipavi, na Planini in v Šent Vidu, v današnjem Podnanosu, kjer je 2. septembra 1851 umrl.
Milan Klemenčič, utemeljitelj slovenskega lutkarstva
Milan Klemenčič (Solkan, 1875 – Ljubljana, 1957); slikar, lutkar, scenograf in fotograf, avtor prvih ohranjenih barvnih posnetkov na Slovenskem, je slikarstvo študiral na beneški akademiji in akademiji Brera v Milanu, pozneje pa še v Münchnu, kjer je obiskoval tudi gledališki tečaj.
Stanislav Bačar, bibliofil in zbiralec fosilov (1938 - 2012)
Stanislav Bačar je v času svoje službene kariere nosil pomembne odgovornosti, družbeno poslanstvo pa je nadaljeval tudi kot upokojenec, z različnimi dejavnostmi, ki so bistveno obogatile življenje te doline in nam zapustil zgodovinsko bogastvo za prihodnost.
Stanko Velikonja, najuspešnejši primorski smučarski skakalec s Predmeje
Stanko Velikonja se je rodil 28. aprila 1959 »Pri Bevku« na Predmeji, Marici (Mariji ) in Dankotu (Bogdanu) Velikonja. Še preden je zares sedel v šolske klopi, je poleg ostalih otroških iger spoznaval tudi čar smučarskih skokov.
Veno Pilon - slikar, grafik in fotograf
»Jaz se vrnem v svoje rodne kraje«, je zapisal v svoji knjigi Veno Pilon. In ko se je kot njen častni občan po veliki noči leta 1968 dokončno vrnil v Ajdovščino, je to krepko in trdno mestece s svojo podobo ponosno oznanjalo svoj uspeh. Pilon je kljub načetemu zdravju še vedno ustvarjal, Občini Ajdovščina je podaril kip Ivana Cankarja v bronu, ki se od 50. obletnice pisateljeve smrti ozira s Trga na Dvorano prve slovenske vlade, izšla je knjižica umetnikovih prevodov slovenske poezije v francoščino Rdeči nageljni za Pariz … in leta 1970 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo ter najvišje priznanje Občine Ajdovščina, Petomajsko priznanje. Umrl je dan po svojem 74. rojstnem dnevu, v enosobnem stanovanju nad bivšo lekarno, ki mu ga je ob vrnitvi domov dodelila občina.