Anton Bianchi (1858 – 1933) in njegova geološka zbirka

Slovensko naravoslovje premore mnoge znane in manj znane osebnosti, ki so veliko doprinesli k prepoznavnosti naše narave. Med manj znane, a izjemno aktivnega naravoslovca lahko uvrstimo ajdovca Antona Bianchija. Bianchi se je za naravo verjetno navdušil že v šolskih klopeh, saj je bil njegov učitelj naravoslovec in pisec Fran Erjavec.

Naslovnica muzejske publikacije Scopolia, ki je posvečena geološki zbirki Antona Bianchija. Njegovo zanimanje za naravoslovje je bilo zelo široko saj je zbiral vse vrste predmetov od skeletov živali, lupin polžev in školjk, hroščev, metuljev in vse do kamnin. Del njegovih zbirk je bilo uničenih, nekatere pa so se ohranile vse do danes. Večji del Bianchijevih naravoslovnih zbirk je danes shranjenih v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kamor jih je podaril prav Bianchi, verjetno kmalu po prvi svetovni vojni. V arhivskih dokumentih na žalost nismo našli nobenih natančnejših podatkih, kdaj in koliko primerkov je bilo podarjenih muzeju.

V stari mineraloški zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije smo pred leti že iskali neznani »meteorit«, ki naj bi bil shranjen v Bianchijevi zbirki. Prav to je bil tudi povod za temeljit pregled in združenje celotne Bianchijeve geološke zbirke. Zbirka združuje primerke fosilov, mineralov in kamnin, ki so bili izjemno natančno evidentirani in shranjeni. Zbirka je nastajala v začetnih desetletjih 19. stoletja.

 

 

Bianchijev »meteorit« je le žlindra. Anton Bianchi je geološke primerke zbiral sam, predvsem po Krasu, na Trnovskem gozdu, okolici Vipave in Ajdovščine ter drugod po Primorski. Mnogo primerkov fosilov je našel in nabral v okolici Vipolž v Goriških Brdih, o pričajo tudi zapisi na evidenčnih lističih, ki jih je Bianchi skrbno dokumentiral. Velik del primerkov je tudi verjetno kupil ali zamenjal, kar kažejo tudi nekateri lističi v zbirki. Med fosili in minerali je mnogo primerkov iz Nemčije, Češke, Poljske in drugih nekdanjih Avsto-Ogrskih držav. Skupno vsebuje geološka zbirka Antona Bianchija 497 evidentiranji enot in preko tisoč primerkov. O ponovnem združenju in proučitvi zbirke je Prirodoslovni muzej Slovenije izdal tudi novo številko muzejske revije Scopolia, ki je v celoti posvečena Bianchijevi geološki zbirki. Zbirka predstavlja pomembno kulturno in naravoslovno dediščino in bo na voljo prihajajočim generacijam.

Matija Križnar in Miha Jeršek, Prirodoslovni muzej Slovenije 

Objavljeno v 19. številki Ajdovskih novic, februar 2013