Medijsko središče | Sporočila za javnost

Sredi polfevdalne in polkapitalistične Avstro-Ogrske so naši dedje, kmetje iz Vipavske doline, pod vplivom idej krščanskega socializma združili sile in razvili zadružništvo oziroma zadruge ter kmečke hranilnice, da bi si olajšali preživetje ter obstoj in s tem tudi prispevali k obstoju ter razvoju slovenskega naroda v naši dolini in nasploh. Zadruga je kmetom pomagala preživeti "pod Italijo" in "pod Jugoslavijo". Nekateri razlagajo, da naj bi se sedaj v kapitalistični Sloveniji privatizirala, ker da naj bi bile mrtve vrednote sodelovanja in medsebojne pomoči, saj so se s kapitalizmom uveljavile vrednote individualizma ter neusmiljenega boja za osebne koristi. Sam verjamem, da je solidarnost v skupnosti še vedno najboljša oblika družbenih odnosov in je možna, če ljudje tako hočejo. Zato podpiram in bom podpiral zadružništvo. Politika SLS do zadružništva zadnjih dvajset let kaže dvojnost: po eni strani so z besedami podpirali zadružništvo, po drugi pa so z dotacijami podpirali razvoj vinarjev in druge vrste samostojnih kmetov, kar je očitno uperjeno proti zadružništvu, kot bolj socialistični obliki sodelovanja in združevanja kmetov.

Leta 1999 in 2000, ko sem vodil KZV in "Vipavski kmečki punt 2000" smo se borili proti temu, da bi Agroind privatiziral njegov tedanji direktor ob sodelovanju skupine "iz Ljubljane". Tomažič Branko, tedaj poslanec SLS v Državnem zboru, je prej in kasneje iz ozadja vplival na dogajanja v KZV in Agroindu ter jih usmerjal. Danes je očitno, da je punt ,v katerem smo mnogi veliko tvegali in pretrpeli, izkoristil predvsem za svoje interese ter v škodo kmetom. V KZV in Agroindu je tako rekoč namerno slabo gospodaril in ju pripeljal do nevarnosti propada oziroma stečaja. To potrjuje tudi njegovo sedanje zavzemanje, da bi Agroind prodali Koroškim trgovinam. Ob tem je žalostno, da ga pri tem podpirajo tisti kmetje, oziroma nekdanji kmečki aktivisti, ki so nas leta 2000 prepričevali, da se borimo proti prodaji Agroinda.

Tomažič Branko, ki je bil direktor KZV od 2002 do 2010, je glavni odgovorni za vse slabe poteze KZV in Agroinda v tem času. Te glavne slabe poteze so: nastavitev neuspešnih oziroma škodljivih direktorjev Agroinda od 2005 do 2009 – Jurija Premrla in Miroslava Milkovića; nakup prevelikega stroja za polnjenje jogurtov, ki je bil sicer prvotno narejen za druge namene; slabo gospodarjenje in posledično neodgovorno najemanje posojil z zastavljanjem nepremičnin ter prodaja več nepremičnin; opustitev tožbe za pridobitev deleža nerazporejenega dobička v Zvezi hranilno kreditnih služb; manipuliranje s kmeti-funkcionarji namesto razumnega sprejemanja in sintetiziranja mnenj kritičnih kmetov. To slabo gospodarjenje mnogi razumemo kot namerno po znanem scenariju: spraviti podjetje v stečaj in ga potem kupiti. Tomažič je po moji oceni manj spretnim kmetom-funkcionarjem podtaknil slabe rešitve ter nanje prenašal odgovornost. Kot vinar je bil v nasprotju z interesi Agroinda, bil mu je konkurenca, torej ne bi smel biti direktor KZV. V praksi je pospeševal prodajo svojega vina in ne vina iz Agroinda.

Pri sedanjem uporu in odstavitvi Tomažiča sem kmete podpiral. Škoda, da ga niso odstavili že pred štirimi leti. Žal mi je, da jih k temu nisem spodbujal, ko so mi tedaj večkrat poročali o kritičnem stanju in dogajanju v KZV ter Agroindu. Sedaj vodijo zadrugo kmetje, ki so največji dobavitelji Agroinda in so od njega odvisni. Tako je najbolj prav. Zadruga je organizirana prav zato, da bi bila klet in mlekarna v lasti kmetov-dobaviteljev, da jim kapitalist ne bi pobiral del dohodka! Upam, da bodo izbrali takega novega direktorja Agroinda, ki bo preprečil njegov propad.

Vesel sem, ker sedanja vodilna skupina kmetov v KZV verjame in je odločena rešiti Agroind in KZV. Če pa to v skrajnem primeru ne bi uspelo, potem podpiram, da bi se delnice Agroinda prodale podjetju z lastniki v Vipavski dolini. Ko nekateri ponujajo Koroške trgovine, mi pride na misel domača možnost: naša primorsko-vipavska trgovina Fama, ki ima še enkrat večji dohodek v primerjavi s Koroškimi trgovinami. Več je še močnejših podjetij na Vipavskem v domači lasti, ki imajo sicer od vina in mleka zelo različno dejavnost, pa bi vendarle lahko kupila Agroind, ne za špekulacije z nepremičninami, ampak za posel z dejavnostjo Agroinda. Moralno nesprejemljiv pa je kupec, v katerega ozadju bi bili tisti, ki so Agroind spravili na rob propada. Rešitvam od drugod ne zaupam! Pridobiti bi bilo treba take domače lastnike, ki že upravljajo svoje podjetje, ne le za lastni dobiček, ampak tudi za "narodov blagor" - za blagor zaposlenih, dobaviteljev in kupcev.

Župan: Poljšak Marjan

< nazaj na prejšnjo vsebino