Medijsko središče | Sporočila za javnost

Letošnji občinski nagrajenci: Boris Blažko (Društvo DOLI), Albert Kravos, Adrijan Fegic, Alenka Dolgan, Marijan Lozej in Miro Gorup (MePZ Primorje)Dvorana je pokala po šivih od obiskovalcev in marsikdo je, žal, ostal v preddverju. Praznične besede je pripravil župan Marjan Poljšak - Zbranim je spregovorila tudi ministrica za kulturo Majda Širca, med drugim je povedala, da so naši kraji izredno bogati s kulturno dediščino, ki jo velja še naprej tako skrbno ohranjati. Kulturni program slovesnosti pa je bil tokrat v rokah Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina. Nastopili so Pihalni orkester pod vodstvm Andreja Kobala ter pevci iz razreda profesorice Jerice Rudolf, poleg profesorice še Nina Tratnik in Jernej Malik, na klavirju jih je spremljala Meta Fajdiga. Zadnja kulturna točka pa je bila svojevrstno presenečenje za publiko, saj so Vstajenje Primorske zapeli pevci MePZ Primorje kar iz dvorane, publika pa jih je z veseljem pritegnila.

OBČINSKI NAGRAJENCI OB PRAZNIKU OBČINE AJDOVŠČINA, 5. MAJ 2010

Inštitut za varnost Lozej d.o.o. Ajdovščina je prejel Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina za prispevek na področju varnosti in zdravja pri delu, požarnega varstva ter varovanja okolja, prevzel ga je direktor podjetja, Marijan LozejPETOMAJSKO PRIZNANJE za prispevek na področju varnosti in zdravja pri delu, požarnega varstva ter varovanja okolja je prejel Inštitut za varnost Lozej d.o.o Ajdovščina.

Inštitut za varnost Lozej, tako se imenuje od lanskega novembra, ko je, takrat še podjetje Lozej d.o.o., praznovalo 15 obletnico, Ajdovci zelo dobro poznamo. S prijaznimi predavatelji inštituta se prej ali slej sreča vsak zaposlen – na tečaju varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti, ali na izpopolnjevanju drugih tehnoloških znanj.
Družba je bila ustanovljena marca 1993. Inštitut opravlja predvsem strokovne naloge s področja varnosti in zdravja pri delu, požarnega varstva in varovanja okolja. Že od ustanovitve naprej uspešno zasleduje zastavljen cilj – visoko kakovost svojih storitev, ki so vselej na ravni uspešnih konkurenčnih podjetij.
V zadnjih letih je družba vlagala veliko naporov v notranjo reorganizacijo, ki je poleg pridobljenih pooblastil, certifikatov in akreditacij spremenila tudi svojo podobo s preimenovanjem v Inštitut za varnost Lozej. Da so še bliže uporabnikom svojih storitev, imajo ustanovljene tri poslovne enote, in sicer v Sežani, Idriji ter v Logatcu. Na Ajdovskem inštitut opravlja storitve za večino domačih podjetij, dejavnost pa širijo po vsej Primorski. Da pri Lozeju hodijo v korak s časom, ali pa celo korak pred njim, govorijo pridobljeni evropski certifikati kakovosti, tudi najbolj zahtevni in iz različnih področij. Z lastnim znanjem in na podlagi izkušenj so strokovnjaki v inštitutu sami razvili računalniški program za ažurno vodenje evidenc s področja varnosti in zdravja pri delu. V zadnjih letih so sodelovali pri projektiranju vrste pomembnih objektov v Sloveniji. Za opravljanje strokovnih nalog že imajo pooblastila Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za okolje in Ministrstva za zdravje, z dodatnimi znanji in certifikati kakovosti pa si prav na tem poslovnem področju odpirajo nove možnosti, tako pri pridobivanju poslov, kot tudi pri širjenju dodatne ponudbe.
Inštitut za varnost Lozej zaposluje 21 ljudi, vsak od njih je strokovnjak na svojem področju, kar 17 pa jih ima visoko ali višjo izobrazbo. Seveda pa pri delovanju takšne institucije zgolj teoretično znanje, pridobljeno v šoli, še zdaleč ne zadostuje. Da je usposobljenost vsakega zaposlenega predpogoj za doseganje in vzdrževanje dogovorjenega nivoja kakovosti, se zaveda tudi vodstvo družbe, ki to dosega s stalnim usposabljanjem in nagrajevanjem vseh zaposlenih. Zato podpira nenehno izboljševanje sistema kakovosti in ozavešča vse zaposlene o pomembnosti doslednega izpolnjevanja zahtev in želja naročnika. Vsak zaposleni pa se zaveda lastne odgovornosti za kakovost svojega dela.
V Inštitutu za varnost Lozej se torej ukvarjajo s tehnološko zahtevnimi procesi, vizija inštituta je usmerjena v nadaljevanje intenzivnega širjenja ponudbe in dolgoročno sodelovanje s poslovnimi partnerji.
V inštitutu za varnost Lozej imajo kriznim časom navkljub pogled usmerjen v nadaljni razvoj in rast podjetja ter znajo izkoristiti priložnosti, ki se jim ponujajo. Poleg novih možnosti zaposlovanja visoko usposobljenih strokovnjakov, s svojim družbeno odgovornim delom omogočajo tudi drugim podjetjem primeren razvoj in doseganje želenih ciljev.
Na čelu inštituta je že vse od njegove ustanovitve Marijan Lozej, ne nazadnje tudi zelo aktiven predsednik Krajevne skupnosti Ustje, kar veliko pove o njegovem čutu za razvoj domačega okolja in dobrobit domačih ljudi.
Občina Ajdovščina podpira rast ustanov in podjetij, ki so usmerjena v sodoben razvoj, zato se Inštitutu za varnost Lozej zahvaljuje za njegov prispevek k splošnemu gospodarskemu razvoju v občini s podelitvijo najvišjega – Petomajskega priznanja Občine Ajdovščina.

Mešani pevski zbor Primorje je prejel Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina za dolgoletno uspešno delovanje in bogatitev kulturnega življenja, v imenu zbora ga je prevzel podpredsednik Miro Gorup PETOMAJSKO PRIZNANJE za dolgoletno uspešno delovanje in bogatitev kulturnega življenja je prejelo Kulturno umetniško društvo Primorje mešani pevski zbor

Mešani pevski zbor Primorje bo letošnje leto posvetil praznovanju 30. obletnice delovanja, ki se bo v 31. prevesila že decembra letos – zbor je bil namreč ustanovljen konec leta 1979. Peščica današnjih pevcev poje že vse od začetka, skozi vsa ta leta pa se je v zboru zvrstilo preko 180 članov, ki so nastopili na več kot 300 nastopih doma – vsako leto pevci vsaj desetkrat nastopijo na slovenskih odrih – ter na preko 60 nastopih v tujini: na Češkem, Madžarskem, Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Makedoniji, Avstraliji, Franciji, Grčiji in Argentini, kjer se kot ambasadorji Slovenije predstavljajo predvsem z bogato kulturno dediščino naše dežele. Omeniti velja, da je Združenje slovenskih izseljencev iz Avstralije, kjer je zbor gostoval v letu 2002, takratnemu predsedniku Miranu Gorupu izročilo posebno priznanje – Mešani pevski zbor Primorje je bil namreč prvi slovenski zbor, ki se je udeležil slovenskega pevskega festivala v Avstraliji. Zato lahko zatrdimo, da Mešani pevski zbor Primorje že od svojih prvih začetkov sooblikuje kulturni prostor v Ajdovščini, na Vipavskem, Primorskem, v Sloveniji, pa tudi na tujem.
Mešani pevski zbor Primorje je bil pobudnik kulturnih srečanj gradbincev, do leta 1991 je sodeloval prav na vseh tovrstnih prireditvah po vsej Sloveniji. Podjetje Primorje, katerega delavci so sestavili prvo zasedbo – od tod tudi ime zboru in kasneje kulturnemu društvu - pa podpira njihovo delovanje že od tedaj in je ponosno na vse glasbene uspehe zbora. Pevsko zasedbo, ki danes šteje okoli 30 članov, odlikuje močna pripadnost domačemu podjetju, svojo vizijo zbor gradi na domačih ljudeh, ki jih združuje ljubezen do petja in lepe slovenske pesmi. Seveda pa je skozi leta zbor s svojo popularnostjo k petju privabljal mnoge, ne samo zaposlene v Primorju.
Pevci se redno udeležujejo pevske revije Primorska poje, zadnjih deset let pa tudi ajdovsko-vipavskih pevskih srečanj Naši zbori pojo. Člani zbora se z velikim veseljem spominjajo pevskih srečanj v Stični, ki so se jih redno udeleževali v preteklosti. O kakovosti zbora govorijo številna priznanja na domačih in tujih tekmovanjih, zanimiva gostovanja ter najrazličnejša sodelovanja z različnimi slovenskimi zborovskimi skupinami, glasbenimi zasedbami in orkestri.
V tridesetih letih petja se je zbor sprehodil skozi pester repertoar - od renesanse in baroka, do romantike, od posvetnih do sakralnih skladb, od tradicionalnega do sodobnega petja, vedno pa z velikim poudarkom na slovenski pesmi. Težko bi našli slovenskega zborovskega skladatelja, ki ga še ni v bogati poustvarjalni zakladnici zbora.
Prva zborovodkinja Mešanega pevskega zbora Primorje je bila Marinka Šuštar, nasledil jo je Miran Rustja, ki je na čelo zbora ponovno stopil po kratkem premoru, ki ga je zapolnila Vida Červ. Sledilo je obdobje Klavidja Koloinija, nato je zboru dirigiral Matej Petejan, danes pa pred pevci stoji Nadja Bratina.
Aktualna predsednica Kulturno umetniškega društva Primorje je Loredana Paljk, ki pa se zaradi težav z zdravjem žal ni mogla udeležiti slovesnosti. Nadomeščal jo je podpredsednik zbora Miro Gorup ter prevzel priznanje za bogatenje kulturnega življenja nasploh.

Društvo za oživljanje lokavškega izročila DOLI je prejelo Občinsko priznanje Občine Ajdovščina za ohranjanje kulturne dediščine, v imenu društva ga je prevzel predsednik Boris Blažko OBČINSKO PRIZNANJE za ohranjanje kulturne dediščine je prejelo Društvo za ohranjanje lokavškega izročila DOLI

Društvo za ohranjanje lokavškega izročila, oziroma DOLI s kratico, je s svojim delovanjem pričelo že pred dobrima dvema desetletjema, uradna ustanovitev društva pa sega v leto 1992.
Lokavec se med drugim ponaša z izredno bogato in danes tudi lepo ohranjeno tradicijo kovaštva in furmanstva – in prav slednje je pritegnilo domačine k raziskovanju, ohranjanju in prezentiranju svoje lastne dediščine. Posebej pomembno je, da k svojemu ljubiteljskemu delu pristopajo na strokovni način, ob pomoči in sodelovanju Goriškega muzeja. Tako so že prvo furengo prevoza hlodovine iz Trnovske planote v letu 1991, kot "razstavo v živo", pripravili ob strokovni pomoči muzealcev. Sledilo je zbiranje in restavriranje vozov za razstavo "Vozovi in sledovi", ki je bila postavljena ob 40. obletnici Goriškega muzeja, razstava je v letu 1992 krasila tudi tedanji Dom kulture v Ajdovščini, kasneje pa obiskala še nekaj razstavnih prostorov po Sloveniji. V naslednjih letih so se etnološki prikazi fureng v izvedbi članov Društva DOLI kar vrstili: prevažali so hlodovino, tudi zelo dolga debla iglavcev za jambore, namenjena v tržaško pristanišče, prav tja se je včasih vozilo tudi led, ki so ga lomili v ledenih jamah, posejanih po Trnovskem gozdu – takšni prevozi so danes še posebej zanimivi za obiskovalce, saj združujejo več etnoloških zgodb. Omembe vredni so tudi tradicionalni prevozi vina – v Ljubljano, Postojno, Lipico in še kam … . Društvo DOLI se na Furmanskem prazniku v Postojni skoraj vsako leto ovenča s priznanjem za najlepši, najboljši ali najbolj tradicionalno pristen voz. Vsa leta svojega delovanja so redni udeleženci povorke na prireditvi Vipavska trgatev, v zadnjih letih jih stalno vabijo na prireditve v kobilarno Lipica. Omeniti velja, da so vsi člani Društva Doli s svojimi konji in vozovi poleti 2007 sodelovali pri snemanju filma Zgodbe iz Narnije v Bovcu.
Zelo pomembno je njihovo delo v svojem kraju, kjer je DOLI organizator mnogih etnoloških prireditev, tudi takšnih, ki se vrstijo že leta, kot na primer projekt "Lokavec in čas", ki nastaja v sodelovanju z Goriškim muzejem in krajevno podružnično šolo. Društvo je oživilo Ressljevo cesto kot pohodno in jezdno pot, uredilo kapelico sv. Krištofa, zavetnika prevoznikov nad Lokavcem, priredilo serijo etnoloških večerov in še bi lahko naštevali. Prav DOLI je na Vipavskem pričelo z oživljanjem "štefanovega". Za svoje delo so v letu 2006 prejeli Valvasorjevo priznanje, to pa je najvišje slovensko priznanje za muzejsko delo.
Ob vsem tem velja poudariti, da so s svojim delom odličen vzgled ostalim sokrajanom ter da so k ljubiteljskemu ohranjanju dediščine vzpodbudili tudi druge, kot na primer lokavške žene, ki v tradicionalnih oblačilih, izdelanih po lastnih raziskavah, že spremljajo DOLI na njihovih predstavitvah.
Pobudnik tako nastanka društva, kot društvenega delovanja, glavni organizator in idejni vodja vseh dejavnosti, tako v društvu, kot tudi v Lokavcu, posrednik med stroko in ljubitelji, oblikovalec društvenih promocijskih izdelkov in predstavitvenih besedil, ne nazadnje tudi šofer, tehnični delavec in še marsikaj, je Boris Blažko, ki je v imenu društva prejel priznanje.

Alenka Dolgan je prejela Občinsko priznanje Občine Ajdovščina za predano delo na področju vzgoje in izobraževanjaOBČINSKO PRIZNANJE za predano delo na področju vzgoje in izobraževanja je prejela ALENKA DOLGAN.

Osnovna šola je na prvi pogled zgolj hiša učenosti, kjer učitelji prenašajo svoje znanje na mlade. Na drugi pogled pa potrebuje vse tisto, kar za svoj obstoj potrebuje prav vsaka hiša: organizirane urnike, urejanje vseh dobav, evidenc, seznamov, skrb za prehrano in prevoze, iskanje ponudb za tabore in letovanja, pregovarjanje z raznimi dobavitelji, in predvsem pogovore: z otroci, starši, učitelji in zunanjimi sodelavci; o vstopanju v šolo, o poklicnem usmerjanju, o sodelovanjih, o prihodnjih načrtih, pa tudi, ali pa predvsem, o težavah. V Osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina te posle že 37 let opravlja gospa Alenka Dolgan. V šoli, ki jo je že sama obiskovala kot osnovnošolka. Skozi vsa ta leta je nekajkrat zamenjala delovno mesto, tudi poučevala je, danes je pomočnica ravnatelja. Rdeča nit njenega delovanja pa je vseskozi materinsko razumevanje otrok. Največ se je posvečala vzgojno ali vedenjsko problematičnim otrokom, otrokom z zdravstvenimi težavami in socialno ogroženim. Z njimi se je pogovarjala in urejala njihove težave, priskrbela regresirano prehrano in cenejša letovanja, pomagala iskati štipendije in zaposlitve, pod njenim okriljem je nekaj let deloval oddelek s prilagojenim programom, veliko časa je posvetila poklicnemu usmerjanju in nasploh prisluhnila, kadar so se ji želeli zaupati. Ob vsem tem je vodila roditeljske in druge sestanke, organizirala konference, predavanja in posvetovanja, sprejemala vzgojne načrte in individualne programe, skrbela za nemotene poteke akcij – od zbiranja starega papirja do novoletnih obdaritev socialno šibkejših in še marsikaj.
Njen življenjski moto je, da je delo z otroki najlepše delo in biti učitelj najboljši poklic – temu sta sledila tudi njena otroka. Za vsako generacijo, ki zapusti šolo, ji je žal, veseli se vsake nove, ki prihaja. Na življenjsko pot je pospremila 36 generacij šolarjev, večino še pomni. Zadnja generacija, od katere se je poslovila lansko poletje, ji je podelila prvega Lokarja za življenjsko delo, v obrazložitvi pa zapisala tudi: "Čeprav smo mi mladi vedno polni energije in s svojo trmo in pogumom včasih starejše spravljamo ob pamet, lahko pristanemo pred visoko oviro, ki je sami ne znamo premagati. Takrat je vse, kar potrebujemo, le topla dlan, prijazna beseda, dober nasvet ali le iskren nasmešek. To so lastnosti redkih, a zelo dobrih ljudi, ki si zaslužijo prav posebno nagrado."Občina Ajdovščina se s podelitvijo priznanja zahvaljuje Alenki Dolgan za ves njen trud in delo z našimi otroci.

Albert Kravos je prejel Občinsko priznanje Občine Ajdovščina za prizadevno delo v Krajevni skupnosti Cesta in skrb za sočlovekaOBČINSKO PRIZNANJE za prizadevno delo v Krajevni skupnosti Cesta in skrb za sočloveka je prejel Albert Kravos s Ceste.

Krajevna skupnost Cesta je ena manjših in mlajših na Ajdovskem, saj je bila ustanovljena mesec dni pred zadnjo vojno v letu 1991. Kljub temu pa je polna življenja. Eden od zelo preprostih razlogov za to je tudi Albert Kravos, eden najbolj aktivnih krajanov, ki si nasploh prizadeva za vsesplošno družbeno korist.
Albert Kravos, rojen v Malih Žabljah, je na Cesto prišel za zeta, že odtlej pa so ga zaradi njegove privrženosti kraju in ljudem za svojega vzeli vsi krajani. Rokave je pošteno zavihal že pri nastajanju samostojne krajevne skupnosti, tu velja še posebej poudariti njegovo ključno vlogo pri pridobivanju in urejanju prostorov krajevne skupnosti in vaškega jedra. Bil je pobudnik in glavni motor pri urejanju otroškega igrišča v sklopu večnamenskega igrišča na Cesti ter bistveno sodeloval pri vseh ostalih delih za urejanje kraja – preveč jih je, da bi vsa naštevali. Sodeloval je kot pobudnik, organizator, zagovornik, ali pa kot prostovoljni delavec z lopato in krampom v roki. Omeniti pa moramo njegovo izredno pomembno vlogo pri projektu Materinski dom na Cesti. Tudi zaradi Alberta so si vsi krajani na vse načine prizadevali za vzpostavitev socialnega programa, ki je od svojega nastanka ponudil pomoč mnogim mamam, in skozi program Popoldan na Cesti, tudi mnogim otrokom. In koga pokličejo stanovalke doma, kadar je zamašena vodovodna cev, ko je potrebno zamenjati žarnico ali obesiti sliko na steno? Albert Kravos jim je vedno na voljo. Berto, kot mu rečejo prijatelji, je član Cerkvenega župnijskega sveta Vipavski Križ in predsednik Gospodarskega sveta župnije. Ena od njegovih tesnih sodelavk je povedala, da na Cesti in v celotni župniji Vipavski Križ tako-rekoč ni infrastrukture, kjer ne bi bilo majhnega ali večjega deleža Albertovega dela.
Albert Kravos je v letih od 1998 do 2002 ter od 2002 do 2006 nastopal tudi kot svetnik v Občinskem svetu Občine Ajdovščina, kjer se je vedno zavzemal za malega človeka, poštenost in socialne pravice – po lastni vesti. Bil je predsednik svoje krajevne skupnosti v obdobju od 2002 do 2006 ter v tem času med drugim uvedel tudi redna obiskovanja starejših sokrajanov ob njihovih rojstnih dneh – to tradicijo je z veseljem po njem povzel tudi novi predsednik krajevne skupnosti. Danes je član volilne komisije in komisije za kmetijstvo Občine Ajdovščina, pa tudi član sveta GRC Ajdovščina. Še vedno poln idej, energije, volje, še vedno prvi pri delovnih akcijah v svojem kraju, dober mož, prijazen in skrben sorodnik, srečen nono.
Albert Kravos je Človek z veliko začetnico, za vsa njegova humana dejanja se mu Občina Ajdovščina zahvaljuje s podelitvijo občinskega priznanja.

< nazaj na prejšnjo vsebino