Obeležili smo dan samostojnosti in enotnosti

datum: 27.12.2010
kategorija: Sporočila za javnost

V nedeljo, 26. decembra zvečer, je v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Letos mineva 20 let od pomembne plebiscitarne odločitve o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, s katero se je pričelo osamosvajanje naše države.

Dan samostojnosti in enotnosti, 26. december 2010 Na slovesnosti je spregovoril župan Marjan Poljšak, njegov nagovor vam v nadaljevanju ponujamo v branje v celoti. Skozi kulturni program smo se ponovno spomnili velikega umetnika, ki je pred 100. leti v Šturjah postavil temelje slovenski lutkovni umetnosti. Klemenčič je bil tokrat predstavljen skozi njegove fotografije. Glasbeni okvir prireditvi je pripravila Vokalna skupina Šumljak iz Budanj. Fantje, ki pojejo pod umetniškim vodstvom Ivana Kodeleta, predsednik društva pa je Franc Ferjančič, so za to priložnost izbrali lepe slovenske ljudske, prirejene in avtorske skladbe. Dan samostojnosti in enotnosti, 26. december 2010 Prisrčni utrinek pa so pripravili tudi otroci iz lokavške podružnice OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, ki so prikazali nekaj resničnih prizorov iz življenja otrok nekdaj – kakšne so »špičili« na poti v šolo, kako so se zabavali, … .
Letošnje Klemenčičevo leto se tako počasi izteka. Še zadnji poklon umetniku so pripravili v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, kjer bo še do vključno prvega januarskega tedna v prihodnjem letu na ogled razstava Castrumfoto 10, ob delih iz letošnje mednarodne fotografske delavnice na temo avtoportret pa je na ogled tudi zanimiv izbor avtoportretov in portretov Milana Klemenčiča, ki ga je pripravil hranitelj njegovih fotografij, Mirko Kambič.

Nagovor župana Marjana Poljšaka na osrednji občinski slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti;
Ajdovščina, Dvorana prve slovenske vlade, 26. december 2010

Dan samostojnosti in enotnosti, 26. december 2010 Vsem čestitam za praznik samostojnosti in enotnosti slovenskega naroda. Našo enotno voljo do narodne samostojnosti smo izkazali na plebiscitu 23. decembra 1990 in to moramo pri sebi ter med nami vedno znova obujati za sedanjost in prihodnost. Na ta pomemben praznični dan slovenstva, še bolj kot na vsakdanjik, sprostimo narodna čustva ter obujamo našo duhovno zavedno in nezavedno odločnost v čim večji meri živeti slovenstvo ter se čim bolj truditi za obstoj slovenskega naroda. Še pomembneje od slavljenja nekdanjega dejanja odločitve za samostojnost in tedanje enotnosti, je razmišljanje o slovenski samostojnosti nasploh, kako je bilo s tem v preteklih 20 letih in o prihodnosti naše samostojnosti. Povzemam vsebino izjave znanega udeleženca slovenskega osamosvajanja dr. Bučarja iz intervjuja na Televiziji Slovenija 1 po državni proslavi pretekli četrtek – pomembneje od vznesenosti in tarnanja, da primanjkuje optimizma, je analiza stanja v Sloveniji in iskanje rešitev. V tem smislu želim na ta praznični dan prispevati s svojim kritičnim razmišljanjem o slovenski samostojnosti.

Slovenska samostojnost ni bila le plod naše odločitve in hrabrosti neposrednih udeležencev, ampak tudi mednarodnih razmer. Interesne skupine svetovnega kapitalizma so bile odločene zrušiti socializem, kateremu so še prej, preko svojih infiltrirancev pomagale k gospodarskemu slabljenju. Starejši se spomnimo, kako so prikriti saboterji v oblastnih vrstah, nam tedaj nerazumljivo, slabili slovensko gospodarstvo in odvajali kapital v tujino. V Jugoslaviji se je rušenje socializma dogajalo predvsem na način vzpodbujanja nasprotij in spopadov med narodi Jugoslavije. Miloševičev nacionalizem, prikrito podprt in voden od agentur zahodnega kapitalizma, škodljiv za srbski narod, koristen za zahodni imperializem, je bil tudi za Slovenijo povod in nuja za osamosvojitev. Spomnimo se, kako je o tem govoril Ivan Kramberger!

Slovenska samostojnost je bil naš stoletni ideal, preko katerega so nam podtaknili kapitalizem. Namreč kapitalizma ni bilo v plebiscitnih, niti v ustavnih dokumentih. 23. decembra 1990 se nismo odločali za kapitalizem, pač pa smo se odločali tudi za boljše življenje, da bodo državljani imeli možnost dela in poštenega zaslužka, da bomo vsi lastniki podjetij in ustanov, ne pa da bodo podjetja propadala ter prehajala v tujo last, da bo država ustvarjala pogoje za mlade družine, za rodnost in s tem za obstoj slovenskega naroda. Danes so naši cilji isti, iskanje rešitev pa mnogo težje kot nekoč, ker so nas »kolaboranti« potisnili že globoko v svetovni kapitalizem. Seveda ostajamo in bomo še bolj optimisti, to je v nas, to je naša zavedna ter nezavedna življenjska moč za preživetje in obstoj slovenskega naroda ter slovenstva. Možnost smo imeli iti v drugo smer, govorili smo o Sloveniji kot o drugi Švici. Seveda je še boljša rešitev, če evropski narodi med seboj sodelujemo ter si pomagamo za obstoj vsakega in vseh. Vendar je sedanja Evropska unija v resnici zveza po meri ameriškega kapitala, ki vedno bolj kontrolira Evropo, ob podpori prodora ameriške potrošniške, evropskemu duhu bolj tuje, kot domače kulture, to je amerikanizacija. Amerikanizacija je duhovna podlaga, ki pomaga obstoju ter prodoru svetovnega kapitalizma in njegovega imperija. Torej se lahko vprašamo tudi o samostojnosti in obstoju evropskih narodov. V Sloveniji pa bomo krizne razmere začeli spreminjati v normalno življenje šele potem, ko bomo analizirali kdo, kako in zakaj nam je s prevaro podtaknil kruti kapitalizem in amerikanizacijo ter kdo, kako in zakaj sedaj naprej deluje v to smer.

Poglejmo še našo stvarnost v naši občini in kako se poskušamo mi boriti proti kriznim razmeram, ki v lokalnem merilu ogrožajo obstoj slovenstva. Kjer moremo (z ukrepi, drugje le z besedo oziroma s političnim prepričevanjem) poskušamo vplivati na vodilne v podjetjih in na podjetnike, da ne bi zmanjševali števila zaposlenih, na lastnike podjetij pa, da ne bi prodajali kapitala tujcem. Podpiramo vse investicije s slovenskim kapitalom. Zaradi pomanjkanja zaposlitev pa podpiramo tudi investicije s tujim kapitalom in tehnologijo, če prinašajo veliko delovnih mest in če nas kulturno ne ogrožajo (negativen primer v tem smislu bi bilo tuje igralništvo). Bolj sprejemljive so investicije s tujim kapitalom in slovenskim znanjem. Podprli smo razvoj slovenskega znanja, s tem ko smo podprli univerzitetno dejavnost v Ajdovščini in še v drugih primerih. Delujemo na tem, da bomo soinvestitorji Razvojnega centra in s tem podprli razvoj visoke tehnologije v večinski slovenski lasti. S tem, ko urejamo podjetniške cone in še na druge načine podpiramo podjetništvo. pomagamo k ustvarjanju novih delovnih mest in s tem pomagamo pri zaposlovanju tudi mladih, kar je stvarna osnova, da tvorijo mlade družine in da imajo otroke. Tudi občinska politika bolj prijaznih medčloveških odnosov, solidarnosti, podpora športni in kulturni dejavnosti v društvih, krajevnih in drugih skupnostih pomaga vsaj s pozitivnim vzdušjem, ki daje mladim še več optimizma. Tudi zaradi vsega tega je rodnost v naši občini relativno visoka, je kakovost življenja višja.

Veseli smo, ker se trudimo za obstoj slovenstva in slovenskega naroda po merilih: Slovenci smo v Sloveniji tem bolj samostojni, v čim večji meri smo tu lastniki zemljišč, drugih nepremičnin, kapitala in znanja ter v čim večji meri se tu uporablja slovenski jezik in slovenska kultura.

Naj živi in naj se veča slovenska lastnina nad kapitalom, nepremičninami in znanjem!

Naj živi razvoj in večanje podjetij, novih tehnologij, izdelkov in dodane vrednosti v slovenski lasti!

Naj živi slovenska samostojnost!


Župan:
Poljšak Marjan

Share