Nagrajenci ob letošnjem prazniku Občine Ajdovščina, 5. maju
datum: 06.05.2011
kategorija: Sporočila za javnost
Občinski svet Občine Ajdovščina je na svoji redni seji, 21. aprila, potrdil dva predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter tako odločil, da bo na slavnostni seji ob prazniku občine Ajdovščina, 5. maju, podeljenih dvoje Občinskih in dvoje Petomajskih priznaj ter naziv Častni občan. Spominsko priznanje bo Edvard Lorenzon iz Vipavskega Križa, zaslužen za razvoj letalstva v Ajdovščini, prejel na jesenski športno – letalski prireditvi.
V nadaljevanju v celoti objavljamo obrazložitve vseh nagrajencev.
ČASTNI OBČAN OBČINE AJDOVŠČINA
Občina Ajdovščina podeljuje naziv Častni občan občine Ajdovščina
dr. EVGENU BAVČARJU:
- za umetniško ustvarjanje ter pisano in govorjeno besedo, s katero prispeva k zavedanju in moči posameznika, skupnosti, naroda
- za prispevek k prepoznavnosti domačega kraja in občine Ajdovščina v svetu
Dr. Evgen Bavčar, rojen leta 1946 v Lokavcu pri Ajdovščini je filozof, esejist, publicist, fotograf. Je mož, ki kljub svoji fizični slepoti vidi več in dlje. Že pred svojim dvanajstim letom je namreč v nesreči popolnoma izgubil vid, kar ga je za vedno spremenilo, vendar hkrati dalo svojstven zagon njegovemu osebnemu, umetniškemu in intelektualnemu razvoju. Z veliko volje in vztrajnosti je maturiral na gimnaziji v Novi Gorici ter diplomiral iz filozofije in zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Kot prvi slovenski slepi profesor je nekaj časa poučeval zgodovino na novogoriški gimnaziji. Leta 1972 je s pomočjo štipendije francoske vlade na pariški Sorboni nadaljeval študij filozofije in estetike, ki ga je zaključil v letu 1976. V Parizu je tudi ostal, kot znanstvenik Nacionalnega centra za znanstveno raziskovanje. Je gostujoči profesor na mnogih svetovnih univerzah. Predava o estetiki in filozofiji, pa tudi o svojem umetniškem ustvarjanju ter o problematiki slepih.
Od leta 1987 redno razstavlja, za seboj ima že več kot osemdeset samostojnih razstav na vseh koncih sveta. Izdal je vrsto publikacij. O njegovem delu so bili objavljeni številni članki, eseji in študije. Je eden najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov v svetu. Znal si je utreti pot v tisti del umetniškega sveta, ki naj bi bil slepim zaprt. Začudeno, pa vendar brez besed so tudi največji skeptiki sprejeli dejstvo, da Evgen Bavčar vidi s svojim tretjim, notranjim očesom. Sam pravi, da skozi fotografije „daje ljudem svet, kot ga vidi v svoji notranjosti“, in tako združuje vidni in nevidni svet, kajti vsak človek, tudi slep, ima pravico do izražanja podobe.
Dr. Evgen Bavčar je mož, ki je zaslužen za prepoznavnost mnogih slovenskih umetnikov v Franciji, Nemčiji, Italiji in v svetu nasploh. Pomembno je bilo njegovo posredovanje pri predstavitvi kulturnega fenomena Trsta v osrednjem pariškem kulturnem centru Georges Pompidou sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Dr. Bavčar je tržaške avtorje pripeljal v to dogajanje in prav to je bila bistvena prelomnica tako za pravilno razumevanje Trsta v francoski in svetovni javnosti, kot tudi za prepoznavnost in uveljavitev podobe in zgodovinskega ter duhovnega sporočila našega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja v Franciji.
Kar je večini dano, si morajo nekateri trudoma priboriti, pa čeprav gre za osnovne človekove pravice, kot so intima, zasebnost in enakost. Slepota je ovira, vendar ne za slepe, pač pa za tiste, ki vidijo, bi lahko sklenili misel po dolgem sodnem procesu, s katerim je dr. Bavčar priboril pomembno zmago – pravico slepih do enakopravne obravnave, kar v praksi med drugim pomeni tudi zagotavljanje vseh gradiv v sodnih postopkih v njim edini razumljivi Braillovi pisavi.
Dr. Bavčar govori sedem jezikov, kljub temu pa, kot pravi sam, slovenščina ostaja njegov intimni jezik, prek katerega si še vedno lahko domišlja, da vidi barve, in s katerim ga spremlja iluzija, da so besede bližje predmetom, tudi takrat, ko je okrog njega neskončna tišina velemesta, kjer se tudi z njegovo drago burjo ne more pogovarjati ali pa reči kakšno besedo vodi, ki teče mimo v Lokavcu, ali Gori, ki bedi nad njegovo dolino. Je kulturni ambasador Slovenije.
Čeprav mu je pri njegovih življenjskih željah s svojimi okorelimi tradicionalnimi klišeji lasten narod marsikdaj otežil pot, ga je dr. Bavčar vedno cenil. S spoštovanjem pripoveduje o slovenski kulturi v svetu, pa tudi sam se vedno s ponosom predstavlja za Lokavčana, Primorca, Slovenca. Slovenstvu je zavezan z vsem srcem, kjer koli se nahaja in v katerem koli jeziku se izraža. Kot sam pove, je Slovenstvo njegova usoda, življenje in smrt. Svoj dom nosi vedno v srcu. Kraji, ki jih je gledal kot otrok, so ostali vtisnjeni v njegovo dušo, so njegova luč, njegov predmet hrepenenja.
Dr. Evgen Bavčar živi, kot da zanj meja ni. In jih ni, Evgen Bavčar je dokaz, da je človeška moč brezmejna, da ustvarjalnost izhaja iz posameznikove notranjosti, da je mogoče s trdno voljo premikati gore, če je želja dovolj močna in pot do cilja natančno začrtana. S svojim delovanjem že vse življenje podira uveljavljene koncepte družbe.
Evgen Bavčar je nagrajenec Sorbone, prejemnik francoske nagrade za estetiko ter prejemnik nagrade za delo na področju invalidov in slepih brazilske države Minas Gereis. V letu 2004 ga je predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek odlikoval z redom za zasluge, za ustvarjalno delo, prispevek k slovenski kulturi, njenemu mednarodnemu uveljavljanju in prepoznavanju. 3. julija 2010 je prejel častni doktorat Inštituta za kritične študije 17 iz Mehike. Oktobra 2010 je bil dr. Bavčar na 27. dnevih evropske kulturne dediščine v Parizu, posvečenih velikim možem, postavljen ob bok Diderotu, Braillu in drugim evropskim kulturnim velikanom. Tudi rojstni kraj Lokavec se mu je v letu 2010 poklonil s podelitvijo priznanja Edmunda Čibeja, še enega velikih lokavških mož.
Najmanj, s čimer se lahko lokalna skupnost oddolži takšni osebnosti, je to, da ga s ponosom medse sprejme kot častnega občana.
PETOMAJSKA PRIZNANJA
Za prispevek k razvoju domačega okolja in požrtvovalno delo na področju planinstva prejme Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina ANTON KREŠEVEC.
Anton Kreševec je rojen v delavski družini leta 1936 v Stomažu, v svoji vasi je začel tudi obiskovati osnovno šolo ter jo zaključil v matični šoli v Dobravljah. V burnih in za takratno prebivalstvo težkih časih se je leta 1950 zaposlil v Tekstini. Po služenju vojaškega roka je, željan dodatnega znanja, nadaljeval šolanje najprej na Srednji tekstilni šoli Kranj, nato pa je delu opravil še Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju. Leta 1968 je prevzel odgovornejše delo direktorja službe za logistiko v podjetju Meblo. Poročil se je v sosednjo vas Kamnje, kjer z družino živi še danes.
Anton Kreševec je od zmeraj družbeno aktiven. Dejaven je na različnih področjih, ki jim je skupno delovanje v splošno dobrobit. Iz obdobja pred vojno za Slovenijo velja izpostaviti vodenje Oddelka za obrambo v letih med 1986 in 1990 ter sodelovanje v takratnem Izvršnem svetu. Dandanes pa je že četrti mandat svetnik v Občinskem svetu Občine Ajdovščina. V vseh teh letih je ob tem odgovorno nosil mnogo drugih funkcij, med drugim tudi vodenje in sodelovanje v različnih odborih in komisijah, nadzornih svetih občinskih podjetij in zavodov. Njegova značilnost je premišljenost pri razmišljanju, katerega cilj je vedno odločitev za takšno rešitev, ki bo v dani situaciji najbolj koristna – za skupnost ali pa za posameznika, ki potrebuje pomoč. Zaveda se, da je znotraj omizja najvišjega občinskega organa izvoljen predstavnik svojega lokalnega okolja ter veliko pripomore k razvoju le-tega. Zna prisluhniti ljudem in jim želi s svojim delovanjem na pošten način pomagati, pa ne zgolj z besedami in veljavo, pač pa tudi z delom – je pobudnik in prvi prostovoljec na skupnih delovnih akcijah.
Anton Kreševec si vitalnost ohranja s planinarjenjem. Pa se tudi na tem področju ne zadovolji zgolj z veseljem ob koristni hoji, svežem zraku in čudoviti naravi, pač pa je dolgoletni aktivni član in planinski vodnik Planinskega društva Ajdovščina ter pobudnik, ustanovitelj in vodja Planinske sekcije Kamnje. To je edina krajevna sekcija znotraj ajdovskega planinskega društva, verjetno pa med vsemi sekcijami najbolj aktivna. Predvsem zaradi velikonočnega pohoda na Malo goro, ki je letos potekal že 14. in je privabil resnično veliko pohodnikov od vsepovsod. Vsakoletni dogodek pa je še mnogo več, saj je iz pozabe oživel stare zgodbe in navade. Pa stare fotografije, predmete in pričevanja, ki so na dan pohoda razstavljeni v stari šoli. Iz ideje in želje po stalnih druženjih je na planoti zraslo zavetišče, ki je pred dvema letoma dobilo celo ekološko pridelano elektriko. Predvsem pa so se skozi leta sodelovanja in organizacije med domačini spletli lepi in topli odnosi, na podlagi katerih nastajajo nove ideje za prihodnost. Tako so visokogorski travniki na čudoviti planoti razgledne Male gore in njihove zgodbe iz preteklosti ohranjeni, brez bojazni, da jih bodo prerasli grmovje in čas. Pohodniki pa dobrodošli kadarkoli, saj so poti tja gor vedno urejene in označene.
Svojo ljubezen do gora je prenesel na kolege iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina – Vipava, kjer opravlja odgovorno funkcijo člana nadzornega odbora. Člani združenja se skupaj s pridruženimi člani iz domače borčevske organizacije že sedmič odpravljajo na odmevni spominski pohod od Vipavske doline do Triglava. Anton Kreševec bo tudi letos najstarejši pohodnik 15 članske odprave, ki bo krenila na dolgo pot 3. julija, tokrat z nanoške planote.
Anton Kreševec je družbeno odgovoren človek, ki velik del svojega aktivnega življenja posveča iskanju rešitev za boljše življenje v naši skupnosti ter krepitvi medsebojnih odnosov. S svojim delovanjem in vitalnostjo nam je lahko v velik zgled. Za vse dobro delo se mu Občina Ajdovščina zahvaljuje s podelitvijo Petomajskega priznanja ter mu želi še veliko prehojenih poti.
Za 100 let požrtvovalnega dela ter za nesebično nudenje pomoči ljudem v stiskah in nesrečah prejme Petomajsko priznanje PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SELO NA VIPAVSKEM.
Prostovoljno gasilsko društvo Selo je uradno zaživelo leta 1911, torej letos praznuje 100 let delovanja. Korenine požarne obrambe v vasi pa segajo še dlje, v leto 1903, ko so domačini osnovali „Zavarovalno za požar“, lastno krajevno zavarovalnico.
„Požarno zavarovalno“, kot so jo tudi imenovali, so ustanovili zaradi mnogih težav tistih časov, kot so bili veliki stroški z zavarovanji ter plačani požigalci, nato pa je bilo v letu 1911 njeno delovanje prepovedano. Zato so se krajani odločili ustanoviti društvo. Skozi čas, poln pomembnih zgodovinskih prelomnic, je društvo pod različnimi oblastniki doživljalo dobre in slabe čase, vendar vztrajno opravljalo svoje poslanstvo. Po letu 1948 pa se je njegovo delovanje, tudi zaradi podpore takratne oblasti, razmahnilo, članstvo se je širilo, vključevati so se pričele tudi ženske.
Stoletnico bo društvo obeležilo s praznovanjem v začetku junija. Slavnostno bo, saj so si za to priložnost že pred časom zastavili smele načrte, ki so jih tudi uresničili – odprli bodo prizidek k svojemu gasilskemu domu, kjer bo zaživel tudi muzej stare gasilske opreme. Predvsem pa jim bodo novi prostori služili za redne dejavnosti. Na prireditvi bomo izvedeli še več zanimivih podrobnosti iz bogate zgodovine „siuskih“ prostovoljnih gasilcev.
Prostovoljno gasilsko društvo Selo pa je tudi danes nepogrešljiv in pomemben člen znotraj sistema zaščite in reševanja. Je ena od enot javne gasilske službe Občine Ajdovščina, njen operativni okoliš so kraji Selo, Vrtovin, Črniče, Brje, Kamnje, Potoče, Gojače, Malovše, Batuje in Ravne. So nujna „desna roka“ ajdovskim poklicnim gasilcem ob mnogih intervencijah, kot so plazovi in druge naravne katastrofe, ki so v zadnjih letih postale stalnica. Društvo je eden od enakovrednih petih članov Gasilske zveze Ajdovščina. Je pa tudi nepogrešljiv del življenja svojega kraja – člani so predvsem in takoj pripravljeni pomagati svojim sokrajanom in ljudem v nesrečah. V tistih prijaznejših časih pa sodelujejo v vseh krajevnih akcijah, mnogokrat so kar sami pobudniki in organizatorji družabnih dogodkov. Tako se odnosi med krajani krepijo, življenje v kraju pa je lepše in bogatejše.
Narava na našem širšem območju že od nekdaj ne skopari z različnimi naravnimi posebnostmi, najsi bo to burja, ki odnaša strehe, suša, ki neti ogenj, ali pa preobilno deževje, ki sproža speče gromovnike na robu Trnovske planote. Zato so usposobljeni reševalci pri nas nujnost, tradicija prostovoljstva na področju gasilstva pa častivredna vrlina in neprecenljiva vrednota. Prostovoljno gasilsko društvo Selo združuje preko 130 članov. Od tega kar 35 operativcev, tistih torej, ki so tako-rekoč vsak trenutek v pripravljenosti. Ob svojem osnovnem poslanstvu – pripravljenosti na klic na pomoč – je društvo zaslužno za širjenje gasilstva v kraje, kjer ga še ni bilo. Izrednega pomena pa je tudi delovanje na področju ozaveščanja, preventive in predstavljanja pomena prostovoljnega gasilstva otrokom. Sodelujejo na preventivnih prireditvah, kot je vsem ajdovskim šolarjem namenjena akcija Igrajmo se za varnost in drugih dogodkih, kot so različne gasilske vaje in predstavitve. In vzgajajo ter negujejo svoj lastni podmladek, naslednike, na katere prenašajo prav vse pomembne naloge, ki so si jih zadali v zadnjih stotih letih za naslednjih sto in sto let, predvsem pa vrednote, ki so za prihodnost neprecenljivega pomena – nesebičnost, humanost in predanost.
Poudariti velja, da je ob vseh teh dejavnostih treba slediti tudi novostim v stroki, se izobraževati, opravljati vaje, ohranjati kondicijsko pripravljenost, tekmovati na gasilskih in drugih tekmovanjih in še marsikaj. Verjetno je treba prostovoljno gasilstvo kar živeti.
Za vso nesebično pomoč, ki so jo člani Prostovoljnega gasilskega društva Selo razdali in za dober zgled mlademu rodu, ki nadaljuje njihovo poslanstvo, si zaslužijo Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina.
OBČINSKA PRIZNANJA
Za obuditev Klemenčičevega lutkovnega izročila in bogatitev kulturnega življenja v občini prejme Občinsko priznanje Občine Ajdovščina OSNOVNA ŠOLA ŠTURJE, Ajdovščina.
Osnovna šola Šturje je zelo mlada šola, letošnjega 1.septembra bo skupaj s sprejemom pete generacije prvošolcev praznovala četrti rojstni dan. Pa vendar je skozi te štiri generacije pognala močne korenine, ki so si utrle svoje poti v vse sfere življenja našega mesta. Drevo, ki je šolski simbol,pa bogato rodi.
Šola se je namenila svoje redne dejavnosti povezati z okoljem, v katerem živi. Tako so se učitelji in učenci skozi dve šolski leti – 2008 in 2009 ter 2009 in 2010 – posvečali raziskovanju življenja in dela Milana Klemenčiča ter časa v katerem je živel. To pomembno slovensko osebnost – utemeljitelja slovenskega lutkarstva, ki je začel ustvarjati v Šturjah – niso zgolj obudili, pač pa tudi zbudili zanimanje zanj na širšem območju ter pridobljeno znanje uporabili za koristne in zanimive nove naloge. Umetnikovo ustvarjalnost, njegov čas ali pa njegovo rokodelsko delo in natančne zapiske, so vpletali v vse redne šolske dejavnosti ter tako še dodatno motivirali učence. Za takšen način dela pa je potrebnih veliko volje in priprav, vendar so rezultati odtehtali vložen trud in čas. Najprej je prišlo zlato priznanje Turistične zveze Slovenije šolskemu turističnemu krožku za nalogo Sprehod s Klemenčičevimi lutkami po Ajdovščini – zibelki slovenskega lutkarstva. Znotraj projekta je bil izdelan turistični spominek, lutka Pantalon. Nato je šola z velikim in odmevnim uspehom ter mnogimi uglednimi gosti pripravila osrednji dogodek ob 100. obletnici Klemenčičeve prve lutkovne predstave. Na ta dan je bila, ob vseh drugih dejavnostih, tudi premierno uprizorjena lutkovna predstava Mrtvec v rdečem plašču, posnetek prve Klemenčičeve predstave.
Osnovna šola Šturje se je skozi raziskovanje življenja in dela Milana Klemenčiča močno povezala s svojim okoljem, hkrati pa oživila izredno pomembno kulturno-zgodovinsko osebnost ter z odmevnimi projekti veliko prispevala k ohranitvi narodnega bogastva in tudi k prepoznavnosti naše občine.
Zato Občina Ajdovščina Osnovni šoli Šturje, Ajdovščina podeljuje Občinsko priznanje.
Za dolgoletno bogatitev kulturnega življenja na področju zborovskega petja prejme Občinsko priznanje Občine Ajdovščina DRUŠTVO VOKALNA SKUPINA GRLICA BUDANJE.
Življenje je glasba in glasba je življenje, je vodilo vsem mnogim pevkam, ki so se skozi tri desetletja zvrstile v Vokalni skupini Grlica iz Budanj. Začetki zasedbe segajo v leto 1980, takrat so se mlada budanjska dekleta pričela zbirati in prepevati, dve leti kasneje pa so ustanovila društvo Dekliški pevski zbor Grlica Budanje.
Skozi čas se je v ženski pevski zasedbi zamenjalo kar nekaj generacij, ne zgolj Budanjk, pač pa so v svoje vrste vabile tudi dekleta iz sosednjih vasi: Dolge Poljane, Žapuž, Ajdovščine, Vipave, Lokavca, Dupelj, Vrhpolja, Sanabora, Goč. Takšna sestava je še razgibala in popestrila delovanje. Mnogo zaslug za nastanek in obstoj Grlic ima dolgoletni zborovodja Stojan Koren, ki je večino sobotnih večerov v 25-letnem sodelovanju z zborom preživel na vajah ter dekleta učil lepega ubranega petja. Svoje sodelovanje z dekleti pa je zaključil s prejemom zlate Gallusove značke Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije na slavnostnem koncertu ob 25. obletnici Grlic. Odlikovanja so pevke vesele, še raje pa se spominjajo pomembnega dosežka ob desetletnici – takrat so bile Grlice v mesečni akciji Primorskih novic izglasovane za najbolj priljubljen zbor na Primorskem.
Po Stojanu Korenu je za kratek čas vodenje zbora prevzela Andreja Rustja, danes pa dekleta pojejo pod vodstvom Katarine Kodele Zadnikar. Zbor šteje 14 članic, v najboljših letih pa jih je bilo okoli dva ducata. Zasedba že vrsto let redno sodeluje na občinskih in regijskih pevskih revijah ter se z veseljem odzove povabilu k sodelovanju na različnih družabnih srečanjih.
Posebnosti ali pa značilnosti idilične vasi Budanje, odkoder prihaja Vokalna skupina Grlica, so bogato kulturno dogajanje, želja po ohranjanju dediščine in velika ustvarjalnost domačinov. Grlice so torej nujni sestavni del družabnega življenja svoje vasi, prelestna protiutež domačim fantovskim zasedbam in čudovita popestritev zborovskega in kulturnega življenja naše občine nasploh. V zahvalo jim Občina Ajdovščina izroča Občinsko priznanje.
Občina Ajdovščina podeljuje naziv Častni občan občine Ajdovščina
dr. EVGENU BAVČARJU:
- za umetniško ustvarjanje ter pisano in govorjeno besedo, s katero prispeva k zavedanju in moči posameznika, skupnosti, naroda
- za prispevek k prepoznavnosti domačega kraja in občine Ajdovščina v svetu
Od leta 1987 redno razstavlja, za seboj ima že več kot osemdeset samostojnih razstav na vseh koncih sveta. Izdal je vrsto publikacij. O njegovem delu so bili objavljeni številni članki, eseji in študije. Je eden najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov v svetu. Znal si je utreti pot v tisti del umetniškega sveta, ki naj bi bil slepim zaprt. Začudeno, pa vendar brez besed so tudi največji skeptiki sprejeli dejstvo, da Evgen Bavčar vidi s svojim tretjim, notranjim očesom. Sam pravi, da skozi fotografije „daje ljudem svet, kot ga vidi v svoji notranjosti“, in tako združuje vidni in nevidni svet, kajti vsak človek, tudi slep, ima pravico do izražanja podobe.
Dr. Evgen Bavčar je mož, ki je zaslužen za prepoznavnost mnogih slovenskih umetnikov v Franciji, Nemčiji, Italiji in v svetu nasploh. Pomembno je bilo njegovo posredovanje pri predstavitvi kulturnega fenomena Trsta v osrednjem pariškem kulturnem centru Georges Pompidou sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Dr. Bavčar je tržaške avtorje pripeljal v to dogajanje in prav to je bila bistvena prelomnica tako za pravilno razumevanje Trsta v francoski in svetovni javnosti, kot tudi za prepoznavnost in uveljavitev podobe in zgodovinskega ter duhovnega sporočila našega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja v Franciji.
Kar je večini dano, si morajo nekateri trudoma priboriti, pa čeprav gre za osnovne človekove pravice, kot so intima, zasebnost in enakost. Slepota je ovira, vendar ne za slepe, pač pa za tiste, ki vidijo, bi lahko sklenili misel po dolgem sodnem procesu, s katerim je dr. Bavčar priboril pomembno zmago – pravico slepih do enakopravne obravnave, kar v praksi med drugim pomeni tudi zagotavljanje vseh gradiv v sodnih postopkih v njim edini razumljivi Braillovi pisavi.
Dr. Bavčar govori sedem jezikov, kljub temu pa, kot pravi sam, slovenščina ostaja njegov intimni jezik, prek katerega si še vedno lahko domišlja, da vidi barve, in s katerim ga spremlja iluzija, da so besede bližje predmetom, tudi takrat, ko je okrog njega neskončna tišina velemesta, kjer se tudi z njegovo drago burjo ne more pogovarjati ali pa reči kakšno besedo vodi, ki teče mimo v Lokavcu, ali Gori, ki bedi nad njegovo dolino. Je kulturni ambasador Slovenije.
Čeprav mu je pri njegovih življenjskih željah s svojimi okorelimi tradicionalnimi klišeji lasten narod marsikdaj otežil pot, ga je dr. Bavčar vedno cenil. S spoštovanjem pripoveduje o slovenski kulturi v svetu, pa tudi sam se vedno s ponosom predstavlja za Lokavčana, Primorca, Slovenca. Slovenstvu je zavezan z vsem srcem, kjer koli se nahaja in v katerem koli jeziku se izraža. Kot sam pove, je Slovenstvo njegova usoda, življenje in smrt. Svoj dom nosi vedno v srcu. Kraji, ki jih je gledal kot otrok, so ostali vtisnjeni v njegovo dušo, so njegova luč, njegov predmet hrepenenja.
Dr. Evgen Bavčar živi, kot da zanj meja ni. In jih ni, Evgen Bavčar je dokaz, da je človeška moč brezmejna, da ustvarjalnost izhaja iz posameznikove notranjosti, da je mogoče s trdno voljo premikati gore, če je želja dovolj močna in pot do cilja natančno začrtana. S svojim delovanjem že vse življenje podira uveljavljene koncepte družbe.
Evgen Bavčar je nagrajenec Sorbone, prejemnik francoske nagrade za estetiko ter prejemnik nagrade za delo na področju invalidov in slepih brazilske države Minas Gereis. V letu 2004 ga je predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek odlikoval z redom za zasluge, za ustvarjalno delo, prispevek k slovenski kulturi, njenemu mednarodnemu uveljavljanju in prepoznavanju. 3. julija 2010 je prejel častni doktorat Inštituta za kritične študije 17 iz Mehike. Oktobra 2010 je bil dr. Bavčar na 27. dnevih evropske kulturne dediščine v Parizu, posvečenih velikim možem, postavljen ob bok Diderotu, Braillu in drugim evropskim kulturnim velikanom. Tudi rojstni kraj Lokavec se mu je v letu 2010 poklonil s podelitvijo priznanja Edmunda Čibeja, še enega velikih lokavških mož.
Najmanj, s čimer se lahko lokalna skupnost oddolži takšni osebnosti, je to, da ga s ponosom medse sprejme kot častnega občana.
PETOMAJSKA PRIZNANJA
Za prispevek k razvoju domačega okolja in požrtvovalno delo na področju planinstva prejme Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina ANTON KREŠEVEC.
Anton Kreševec je od zmeraj družbeno aktiven. Dejaven je na različnih področjih, ki jim je skupno delovanje v splošno dobrobit. Iz obdobja pred vojno za Slovenijo velja izpostaviti vodenje Oddelka za obrambo v letih med 1986 in 1990 ter sodelovanje v takratnem Izvršnem svetu. Dandanes pa je že četrti mandat svetnik v Občinskem svetu Občine Ajdovščina. V vseh teh letih je ob tem odgovorno nosil mnogo drugih funkcij, med drugim tudi vodenje in sodelovanje v različnih odborih in komisijah, nadzornih svetih občinskih podjetij in zavodov. Njegova značilnost je premišljenost pri razmišljanju, katerega cilj je vedno odločitev za takšno rešitev, ki bo v dani situaciji najbolj koristna – za skupnost ali pa za posameznika, ki potrebuje pomoč. Zaveda se, da je znotraj omizja najvišjega občinskega organa izvoljen predstavnik svojega lokalnega okolja ter veliko pripomore k razvoju le-tega. Zna prisluhniti ljudem in jim želi s svojim delovanjem na pošten način pomagati, pa ne zgolj z besedami in veljavo, pač pa tudi z delom – je pobudnik in prvi prostovoljec na skupnih delovnih akcijah.
Anton Kreševec si vitalnost ohranja s planinarjenjem. Pa se tudi na tem področju ne zadovolji zgolj z veseljem ob koristni hoji, svežem zraku in čudoviti naravi, pač pa je dolgoletni aktivni član in planinski vodnik Planinskega društva Ajdovščina ter pobudnik, ustanovitelj in vodja Planinske sekcije Kamnje. To je edina krajevna sekcija znotraj ajdovskega planinskega društva, verjetno pa med vsemi sekcijami najbolj aktivna. Predvsem zaradi velikonočnega pohoda na Malo goro, ki je letos potekal že 14. in je privabil resnično veliko pohodnikov od vsepovsod. Vsakoletni dogodek pa je še mnogo več, saj je iz pozabe oživel stare zgodbe in navade. Pa stare fotografije, predmete in pričevanja, ki so na dan pohoda razstavljeni v stari šoli. Iz ideje in želje po stalnih druženjih je na planoti zraslo zavetišče, ki je pred dvema letoma dobilo celo ekološko pridelano elektriko. Predvsem pa so se skozi leta sodelovanja in organizacije med domačini spletli lepi in topli odnosi, na podlagi katerih nastajajo nove ideje za prihodnost. Tako so visokogorski travniki na čudoviti planoti razgledne Male gore in njihove zgodbe iz preteklosti ohranjeni, brez bojazni, da jih bodo prerasli grmovje in čas. Pohodniki pa dobrodošli kadarkoli, saj so poti tja gor vedno urejene in označene.
Svojo ljubezen do gora je prenesel na kolege iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina – Vipava, kjer opravlja odgovorno funkcijo člana nadzornega odbora. Člani združenja se skupaj s pridruženimi člani iz domače borčevske organizacije že sedmič odpravljajo na odmevni spominski pohod od Vipavske doline do Triglava. Anton Kreševec bo tudi letos najstarejši pohodnik 15 članske odprave, ki bo krenila na dolgo pot 3. julija, tokrat z nanoške planote.
Anton Kreševec je družbeno odgovoren človek, ki velik del svojega aktivnega življenja posveča iskanju rešitev za boljše življenje v naši skupnosti ter krepitvi medsebojnih odnosov. S svojim delovanjem in vitalnostjo nam je lahko v velik zgled. Za vse dobro delo se mu Občina Ajdovščina zahvaljuje s podelitvijo Petomajskega priznanja ter mu želi še veliko prehojenih poti.
Za 100 let požrtvovalnega dela ter za nesebično nudenje pomoči ljudem v stiskah in nesrečah prejme Petomajsko priznanje PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SELO NA VIPAVSKEM.
„Požarno zavarovalno“, kot so jo tudi imenovali, so ustanovili zaradi mnogih težav tistih časov, kot so bili veliki stroški z zavarovanji ter plačani požigalci, nato pa je bilo v letu 1911 njeno delovanje prepovedano. Zato so se krajani odločili ustanoviti društvo. Skozi čas, poln pomembnih zgodovinskih prelomnic, je društvo pod različnimi oblastniki doživljalo dobre in slabe čase, vendar vztrajno opravljalo svoje poslanstvo. Po letu 1948 pa se je njegovo delovanje, tudi zaradi podpore takratne oblasti, razmahnilo, članstvo se je širilo, vključevati so se pričele tudi ženske.
Stoletnico bo društvo obeležilo s praznovanjem v začetku junija. Slavnostno bo, saj so si za to priložnost že pred časom zastavili smele načrte, ki so jih tudi uresničili – odprli bodo prizidek k svojemu gasilskemu domu, kjer bo zaživel tudi muzej stare gasilske opreme. Predvsem pa jim bodo novi prostori služili za redne dejavnosti. Na prireditvi bomo izvedeli še več zanimivih podrobnosti iz bogate zgodovine „siuskih“ prostovoljnih gasilcev.
Prostovoljno gasilsko društvo Selo pa je tudi danes nepogrešljiv in pomemben člen znotraj sistema zaščite in reševanja. Je ena od enot javne gasilske službe Občine Ajdovščina, njen operativni okoliš so kraji Selo, Vrtovin, Črniče, Brje, Kamnje, Potoče, Gojače, Malovše, Batuje in Ravne. So nujna „desna roka“ ajdovskim poklicnim gasilcem ob mnogih intervencijah, kot so plazovi in druge naravne katastrofe, ki so v zadnjih letih postale stalnica. Društvo je eden od enakovrednih petih članov Gasilske zveze Ajdovščina. Je pa tudi nepogrešljiv del življenja svojega kraja – člani so predvsem in takoj pripravljeni pomagati svojim sokrajanom in ljudem v nesrečah. V tistih prijaznejših časih pa sodelujejo v vseh krajevnih akcijah, mnogokrat so kar sami pobudniki in organizatorji družabnih dogodkov. Tako se odnosi med krajani krepijo, življenje v kraju pa je lepše in bogatejše.
Narava na našem širšem območju že od nekdaj ne skopari z različnimi naravnimi posebnostmi, najsi bo to burja, ki odnaša strehe, suša, ki neti ogenj, ali pa preobilno deževje, ki sproža speče gromovnike na robu Trnovske planote. Zato so usposobljeni reševalci pri nas nujnost, tradicija prostovoljstva na področju gasilstva pa častivredna vrlina in neprecenljiva vrednota. Prostovoljno gasilsko društvo Selo združuje preko 130 članov. Od tega kar 35 operativcev, tistih torej, ki so tako-rekoč vsak trenutek v pripravljenosti. Ob svojem osnovnem poslanstvu – pripravljenosti na klic na pomoč – je društvo zaslužno za širjenje gasilstva v kraje, kjer ga še ni bilo. Izrednega pomena pa je tudi delovanje na področju ozaveščanja, preventive in predstavljanja pomena prostovoljnega gasilstva otrokom. Sodelujejo na preventivnih prireditvah, kot je vsem ajdovskim šolarjem namenjena akcija Igrajmo se za varnost in drugih dogodkih, kot so različne gasilske vaje in predstavitve. In vzgajajo ter negujejo svoj lastni podmladek, naslednike, na katere prenašajo prav vse pomembne naloge, ki so si jih zadali v zadnjih stotih letih za naslednjih sto in sto let, predvsem pa vrednote, ki so za prihodnost neprecenljivega pomena – nesebičnost, humanost in predanost.
Poudariti velja, da je ob vseh teh dejavnostih treba slediti tudi novostim v stroki, se izobraževati, opravljati vaje, ohranjati kondicijsko pripravljenost, tekmovati na gasilskih in drugih tekmovanjih in še marsikaj. Verjetno je treba prostovoljno gasilstvo kar živeti.
Za vso nesebično pomoč, ki so jo člani Prostovoljnega gasilskega društva Selo razdali in za dober zgled mlademu rodu, ki nadaljuje njihovo poslanstvo, si zaslužijo Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina.
OBČINSKA PRIZNANJA
Za obuditev Klemenčičevega lutkovnega izročila in bogatitev kulturnega življenja v občini prejme Občinsko priznanje Občine Ajdovščina OSNOVNA ŠOLA ŠTURJE, Ajdovščina.
Šola se je namenila svoje redne dejavnosti povezati z okoljem, v katerem živi. Tako so se učitelji in učenci skozi dve šolski leti – 2008 in 2009 ter 2009 in 2010 – posvečali raziskovanju življenja in dela Milana Klemenčiča ter časa v katerem je živel. To pomembno slovensko osebnost – utemeljitelja slovenskega lutkarstva, ki je začel ustvarjati v Šturjah – niso zgolj obudili, pač pa tudi zbudili zanimanje zanj na širšem območju ter pridobljeno znanje uporabili za koristne in zanimive nove naloge. Umetnikovo ustvarjalnost, njegov čas ali pa njegovo rokodelsko delo in natančne zapiske, so vpletali v vse redne šolske dejavnosti ter tako še dodatno motivirali učence. Za takšen način dela pa je potrebnih veliko volje in priprav, vendar so rezultati odtehtali vložen trud in čas. Najprej je prišlo zlato priznanje Turistične zveze Slovenije šolskemu turističnemu krožku za nalogo Sprehod s Klemenčičevimi lutkami po Ajdovščini – zibelki slovenskega lutkarstva. Znotraj projekta je bil izdelan turistični spominek, lutka Pantalon. Nato je šola z velikim in odmevnim uspehom ter mnogimi uglednimi gosti pripravila osrednji dogodek ob 100. obletnici Klemenčičeve prve lutkovne predstave. Na ta dan je bila, ob vseh drugih dejavnostih, tudi premierno uprizorjena lutkovna predstava Mrtvec v rdečem plašču, posnetek prve Klemenčičeve predstave.
Osnovna šola Šturje se je skozi raziskovanje življenja in dela Milana Klemenčiča močno povezala s svojim okoljem, hkrati pa oživila izredno pomembno kulturno-zgodovinsko osebnost ter z odmevnimi projekti veliko prispevala k ohranitvi narodnega bogastva in tudi k prepoznavnosti naše občine.
Zato Občina Ajdovščina Osnovni šoli Šturje, Ajdovščina podeljuje Občinsko priznanje.
Za dolgoletno bogatitev kulturnega življenja na področju zborovskega petja prejme Občinsko priznanje Občine Ajdovščina DRUŠTVO VOKALNA SKUPINA GRLICA BUDANJE.
Skozi čas se je v ženski pevski zasedbi zamenjalo kar nekaj generacij, ne zgolj Budanjk, pač pa so v svoje vrste vabile tudi dekleta iz sosednjih vasi: Dolge Poljane, Žapuž, Ajdovščine, Vipave, Lokavca, Dupelj, Vrhpolja, Sanabora, Goč. Takšna sestava je še razgibala in popestrila delovanje. Mnogo zaslug za nastanek in obstoj Grlic ima dolgoletni zborovodja Stojan Koren, ki je večino sobotnih večerov v 25-letnem sodelovanju z zborom preživel na vajah ter dekleta učil lepega ubranega petja. Svoje sodelovanje z dekleti pa je zaključil s prejemom zlate Gallusove značke Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije na slavnostnem koncertu ob 25. obletnici Grlic. Odlikovanja so pevke vesele, še raje pa se spominjajo pomembnega dosežka ob desetletnici – takrat so bile Grlice v mesečni akciji Primorskih novic izglasovane za najbolj priljubljen zbor na Primorskem.
Po Stojanu Korenu je za kratek čas vodenje zbora prevzela Andreja Rustja, danes pa dekleta pojejo pod vodstvom Katarine Kodele Zadnikar. Zbor šteje 14 članic, v najboljših letih pa jih je bilo okoli dva ducata. Zasedba že vrsto let redno sodeluje na občinskih in regijskih pevskih revijah ter se z veseljem odzove povabilu k sodelovanju na različnih družabnih srečanjih.
Posebnosti ali pa značilnosti idilične vasi Budanje, odkoder prihaja Vokalna skupina Grlica, so bogato kulturno dogajanje, želja po ohranjanju dediščine in velika ustvarjalnost domačinov. Grlice so torej nujni sestavni del družabnega življenja svoje vasi, prelestna protiutež domačim fantovskim zasedbam in čudovita popestritev zborovskega in kulturnega življenja naše občine nasploh. V zahvalo jim Občina Ajdovščina izroča Občinsko priznanje.
Koledar dogodkov
Vabimo
- Četrtek 16.maj 2024Zaključni koncert Glasbene šole Vinka Vodpivca Ajdovščina
- Četrtek 16.maj 2024Delavnica - predstavitev aplikacije mAjdovščina v živo
- Petek 17.maj 2024Ambulanta za brezplačne preglede kožnih znamenj
- Sobota 18.maj 20242. pohod po Lokarjevi poti
- Sobota 18.maj 202410. mednarodni festival moškega petja
- 19.maj 2024Okusi Vipavske 2024
Razstave
- pon 1.april 2024 - pon 20.maj 2024Razstava ANJE KRANJC »ODPRTO BIVAJOČE« v Klubu Štala
- pet 3.maj 2024 - pet 24.maj 2024Milan Rijavec (1922-2018), akvareli, risbe
- čet 16.maj 2024 - čet 16.maj 2024Odprtje razstave Jaz, ulični umetnik
