Češnja – dragoceno sladko rdeče zlato vipavskega kmeta

datum: 10.06.2013
kategorija: Novice

Češnje so bile prvi produkt, ki je po dolgi in mrzli zimi, skozi katero so zaloge hitro kopnele, vipavskemu kmetu prinesel težko pričakovan »šold«. Vipavske češnje je cenila cesarica na Dunaju, vitez Erazem Predjamski pa jih je metal svojim oblegovalcem. Da bi vipavska češnja nazaj pridobila veljavo in sloves, ki ga je nekdaj že imela, so ji v Lokavcu priredili pravi festival.

Kljub temu, da je letošnja letina zaradi vremena precej okrnjena – kar 60% plodov je treba zaradi pokanja in gnitja zavreči – pa je češenj dovolj, da smo se jih pošteno najedli vsi obiskovalci festivala. Ajdovska enota Kmetijsko svetovalne službe KGZ Nova Gorica je pripravila imenitno razstavo, na kateri je bilo moč videti 35 različnih sort in 70 vzorcev. Sodelavci KGZ NG so pripravili tudi dvoje ocenjevanj – iskali so najdebelejšo češnjo in najlepše urejen češnjev nasad.

Na izbor za najdebelejšo češnjo je prispelo 15 vzorcev. Ocenila jih je komisija v sestavi Erika Komel, Darja Marc in Milena Štolfa. Kriterija ocenjevanja sta bila teža 100 sadežev in izgled. Najdebelejše češnje je pridelal Valentin Kompara iz Lokavca, drugo mesto so zasedle češnje Ervina Čermelja iz Vrtovč, zelo debele češnje pa zna pridelati tudi Borut Koron iz Brij na Vipavskem.

V izboru za najlepši nasad je sodelovalo 11 pridelovalcev, po strogih kriterijih jih je ocenila komisija v sestavi Rajko Črv, Nikita Fajt in Ivo Kodrič. Najlepše urejen nasad ima Bogdan Slokar v Lokavcu, lastnik drugega najlepšega je Ervin Čermelj iz Vrtovč, tretje mesto pa sta si razdelila Marjan Terbižan s Planine in Marjan Rustja iz Skrilj.

Za družabni del tridnevnega festivala je poskrbela Krajevna skupnost Lokavec.

Društvo DOLI in domači pridelovalci češenj pa so nas povabili na pohod skozi češnjeve nasade in mimo najlepših znamenitosti Lokavca. Po jutranji dobrodošlici na kmetiji Černigoj smo krenili proti prvemu nasadu družine Lokar. Sledil je ogled češnjika Černigojevih, ki nameravajo v prihodnosti sadovnjak razširiti s tradicionalno sorto vipavko. Nato pa smo si ogledali nasad Valetntina Kompare, ki je letošnji letini navkljub pridelal najdebelejšo češnjo. Od tod smo se povzpeli na plaz Slano blato ter do cerkvice sv. Urbana, kjer so nas pričakali domači »zvončkarji«, pa bogata malica in češnje. Društvo je namreč tudi za to priložnost obudilo zgodbo iz preteklosti, obiskal nas je »Jugovčk«, nekdaj znani trgovec s češnjami, ki jih je zvezane v šopke prenašal v velikem košu.

Največji češnjik v Lokavcu je eden večjih na Vipavskem, saj je v njem zasajenih kar 600 češnjevih dreves 12 različnih sort. Lastnik Bogdan Slokar je lahko ponosen na svoje delo, saj je prav njegov nasad najlepši po mnenju komisije KGZ NG. Letošnja letina je sicer precej okrnjena, kar 70 % češenj gre zaradi poškodb v nadaljnjo predelavo.

Društvo DOLI je letos izpeljalo že drugi češnjev pohod, udeležilo se ga je veliko pohodnikov, presenetljivo – večina iz drugih krajev. Navdušeni so bili nad doživetjem in gostoljubnostjo domačinov, pohvalili so odlično vodenje pohoda, popestreno s pripovedmi iz starih časov ter nasveti za gojenje, predelavo in uporabo češenj.

Češnja je torej naša, vipavska. Je dragoceno rdeče zlato vipavskega kmeta. Ko so spomladi njeni rdeči plodovi zažareli, je bila družina rešena revščine. Pa danes? Znamo videti potencial in priložnosti, ki nam jih ponuja?