Kulturni proslava v znamenju Vertovca in Lavriča, ZKD prvič podelila priznanja domačim kulturnikom

datum: 10.02.2014
kategorija: Novice

Tajnik ZKD Ajdovščina Marjan Krpan, župan Marjan Poljšak, slavnostna govornica Martina Batič, prejemnik priznanja ZKD Ajdovščina za življenjsko delo Klavdij Koloini, prejemnik priznanja ZKD Ajdovščina Marijan Cigoj, predsednik ZKD Ajdovščina Artur Lipovž

Edino s pomočjo kulture, ki se začne pri medčloveških odnosih, se bomo izkopali iz krize, v kateri smo se znašli, je med drugim poudarila mednarodno uveljavljena zborovodkinja Martina Batič, slavnostna govornica letošnje osrednje proslave na Prešernov dan, 8. februarja, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Zveza kulturnih društev Ajdovščina je prvič podelila priznanja najzaslužnejšim kulturnikom. Umetniška zgodba proslave pa je v ospredje postavila bogato kulturno dediščino – spregovorila sta nam Matija Vertovec in Karl Lavrič.

Organizacija osrednje kulturne slovesnosti je bila letos v drugo v rokah Zveze kulturnih društev Ajdovščina, ki je tokrat prvič podelila priznanja zaslužnim kulturnikom in umetnikom. Prejeli so jih Društvo Trillek s Cola (društvo je sodelovalo na proslavi na Colu, zato bo priznanje prejelo na eni od naslednjih prireditev ZKD Ajdovščina), fotograf Marijan Cigoj in nekdanji tajnik ter pomembni organizator ljubiteljske in profesionalne kulturne dejavnosti v občini, zaslužen za slovečo zborovsko kulturo na Primorskem, gospod Klavdij Koloini.

Kulturni program slovesnosti se je poklonil dvema izjemnima osebnostma iz naše preteklosti. Prvi je MATIJA VRTOVEC oziroma Vertovec, kot ga tudi poimenujemo in katerega 230-letnice rojstva se spominjamo v letu 2014. Letos se želimo pokloniti tudi drugemu velikemu buditelju, ali bolje prebuditelju dr. KARLU LAVRIČU, ki je pred 150-imi leti v Ajdovščini ustanovil čitalnico, predhodnico današnje Lavričeve knjižnice. Oba velika lika je na odru Dvorane prve slovenske vlade po scenariju in v režiji Petra AVBARJA obudila gledališka skupina KUD Javorov hudič. Rdeča nit odrske postavitve, v kateri je sodelovala instrumentalna zasedba Godalnega kvarteta Nova, je bila PREBUJENJE (naroda, misli, ljudi, znanja …).

Martina Batič Občinstvo, ki je skoraj do zadnjega kotička napolnilo dvorano, so navdušile tako lepo interpretirane in tako pomenljive, preproste, vsem razumljive praznične misli osrednjega nagovora – spregovorila nam je Ajdovka Martina Batič, mednarodno uveljavljena zborovodkinja. Objavljamo ga v celoti - vabimo vas k branju.

V nadaljevanju pa prostor posvečamo prvič podeljenim priznanjem Zveze kulturnih društev Ajdovščina, v celoti objavljamo obrazložitve priznanj, ki so jih prejeli Društvo Trillek Col, fotograf Marjan Cigoj, za življenjsko delo pa je priznanje prejel gospod Klavdij Koloini.

DRUŠTVO TRILLEK COL

Pisalo se je leto 1991, ko so na Colu ustanovili Društvo Trillek, društvo za ohranitev starih običajev. Naslonili so se na zgodovinsko dediščino, bogato kulturo, pevsko tradicijo in domačo amatersko gledališko ustvarjalnost iz zgodnjih let prejšnjega stoletja, s katerimi se je ponašal Col.

Zaščitni znak društva so novoletna proslava, izdaja Colskega časnika; Miklavževanje; Colska nedelja je ena večjih kulturnih in zabavnih prireditev v Sloveniji; Colska košnja po starem je ponesla ime kraja daleč naokoli; pripravlja slovite Podoknice in drobničji bal, Colski glasbeni oder z vrsto koncertov. Društvo je izdalo knjigo o Colu v času 1. svetovne vojne »Fantje in možje pojdite takoj domov, boste morali v vojno«; obudili so dramsko dejavnost.

Društvo je pobudnik hotenj, da kraj dobi možnosti za delo ne le svojega, pač pa tudi številnih drugih kulturnih društev na Colu in okolici. Skupaj s krajani so obnovili t.i. Tomaževo štalo, kjer nastaja zbirka stare kmečke opreme. v največji meri zaslužni, da je Col pridobil potrebno infrastrukturo s prireditvenim odrom za kulturno dogajanje v kraju.

Društvo Trillek govori z glasom, ki mu lahko rečemo žlahtna kultura v najširšem pomenu besede, z glasom prebujenja. Društvo daleč presega okvir zbiranja kulturne dediščine, kot ima zapisano v imenu. Je poslanstvo, kakršnega spodbuja Zveza kulturnih društev, ki društvu podeljuje priznanje za izjemen prispevek k bogatitvi kulturnega življenja in ustvarjanja pogojev za kulturno delo v domačem okolju.

MARJAN CIGOJ

Marjan Cigoj se je s fotografijo srečal leta 1968 na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Že tedaj so fotografski mojstri opazili njegov talent, pa tudi, da zna znanje deliti z drugimi – lastnost, ki ga danes uvršča med mednarodno priznane fotografe v tehniki digiskopije. S to se je seznanil leta 2004, v času, ko je bila tehnika povsem na začetku.

Dejstvo, da je mogoče fotografijo oddaljene živali ali predmeta preko teleskopa posneti z vsemi podrobnostmi, pa tudi, da na ta način povezuje ljubezen do fotografije in do narave, je Cigoja navdušilo. Celo tako, da je bistveno izboljšal adapter - povezovalni člen med teleskopom in fotoaparatom. Tehnična izboljšava je mednarodno uveljavljena, o njej pa je objavil več člankov v domačih in tujih revijah ter na spletnih straneh, seveda tudi fotografije, posnete v novi tehniki. Zadnjih sedem let objavlja najnovejše fotografije, predvsem ptic, na lastni spletni strani www.digiskopija.si. Na ogled jih je več kot 2.500, med njimi so posnetki 300 vrst evropskih ptic. Stran beleži več kot 2 milijona ogledov.

Cigojeve fotografije je najti v publikacijah, koledarjih, v šolskih učbenikih. To ni presenečenje - izraziti umetniški talent, ki so ga že v času srednje šole opazili slikarji, med njimi Veno Pilon, se je zdaj odrazil v objavljenih fotografijah. To ga je spodbudilo k sodelovanju na mednarodnih fotografskih natečajih, na katerih prejema številne nagrade. Najbolj ponosen je na dosežka v letih 2009 in 2010, ko je bil na specializiranem natečaju za najboljšega digiskopista družbe Swarovski, proizvajalke najbolj prestižnih optičnih naprav na svetu, uvrščen med prvih dvajset digiskopistov na svetu.

Marjan Cigoj se ponaša z več fotografskimi naslovi: v Sloveniji z naslovom Kandidat za mojstra fotografije; v mednarodnem okolju z naslovom EFIAP - bron – Excellence FIAP; izpolnjuje pogoje za pridobitev naslova EFIAP - zlato, kar je predzadnji najvišji fotografski naslov mednarodne zveze za umetniško fotografijo FIAP.

Za konec še ponazoritev tehnike digiskopije. Fotografije čaplje, razstavljene v preddverju dvorane, so fotografirane iz razdalje približno 40 m.

KLAVDIJ KOLOINI je dobitnik priznanja ZKD Ajdovščina za življenjsko delo na področju animacije in bogatitve kulturne dejavnosti v občini Ajdovščina in dvigu kakovosti zborovskega petja prejme

Klavdij Koloini, po izobrazbi in srcu glasbeni pedagog, je odtisnil pečat obdobju, ko je kultura na Vipavskem dobila trdne temelje in je Ajdovščina postala eno središč zborovskega petja.

Ravnatelj Glasbene šole v Ajdovščini v času, ko je ta delovala v revnih razmerah, nato tajnik ZKO in Kulturne skupnosti v Ajdovščini, nato v Novi Gorici. Pa znova Ajdovščina, kjer skrbi za kulturno področje in ljubiteljsko kulturo.

Toda za Klavdija Koloinija delo ni bilo služba. Bilo je poslanstvo spodbujati kulturne dejavnosti v vseh oblikah.

To so bili res drugi časi. A kljub temu: v 70-ih letih kar dva polna gledališka abonmaja; v Ajdovščini so gostovala gledališča od Maribora do Trsta; izjemen glasbeni abonma na Zemonu z uglednimi tujimi in domačimi orkestri in solisti. Koloini je bil ena gonilnih sil zemonskih večerov Cirila Zlobca z najbolj znanimi imeni takratne slovenske in jugoslovanske politične scene. Je tudi pobudnik in začetnik festivala Revolucija in glasba.

Ime Klavdija Koloinija je tesno prepleteno z moškim pevskim zborom, enim najbolj kakovostnih ter slavnih zborov Slovenije – Moškim pevskim zborom Srečko Kosovel. S pevci je delil 33 let velikih in malih vzponov, nastopov, evropsko pomembnih in z najvišjimi ocenami kronanih tekmovanj v številnih državah. Najbolj množična pevska prireditev, ki je udejanjila enotni slovenski kulturni prostor, Primorska poje, je na njegovo pobudo pognala korenine prav v Ajdovščini. Koloini je bil 27 let njen strokovni in organizacijski vodja. Ne pozabimo: je pobudnik in organizator njemu ljubih revij otroških in mladinskih pevskih zborov na Primorskem. Najdemo ga med soustanovitelji Glasbene mladine Slovenije, v članstvu strokovnih odborov in komisij. Vodil je tudi zbore na Colu, Primorje, France Bevk iz Prvačine.

Iz prve roke pozna zgodbo o nastajanju skladbe Vstajenje Primorske. Bil je zraven, ko je dobila končno formo, kot dirigent je stal pred 600 primorskimi pevci, ko je bila prvič izvedena v današnji obliki. Himna je zares postala 10 let pozneje, ko je v Komnu 1000 pevcem znova dirigiral Klavdij Koloini, današnji prejemnik priznanja Zveze kulturnih društev Ajdovščina.

Občina Ajdovščina čestita vsem prejemnikom priznanj in se jim zahvaljuje za njihov prispevek, ki je bistveno obogatil kulturno življenje v Ajdovščini, pripomogel k lepšemu življenju v naših krajih ter dvignil ugled naše občine navzven.