Novice

V okviru zasaditev dve prijaznejši vrsti topola

datum: 22.05.2023
kategorija: Zelena Ajdovščina

V tem letnem času po Vipavski dolini kroži šala v obliki vremenske napovedi – v Ajdovščini je dvajset stopinj in sneži. No, letos temu ni tako. Zima je dolgo mahala z repom in sneženje topolov, kot lokalno pravimo cvetenju, je zaradi obilice dežja manj izrazito kot sicer. V okviru projekta Ozelenitev javnih površin v Ajdovščini nadomeščamo odstranjene topole z dvema vrstama črnega topola, ki zaradi moških cvetov povzroča manj nevšečnosti, vezanih na alergijske reakcije.

topolVarovalni gozd črnega topola pred deponijo v Dolgi Poljani je prepoznavni znak mesta. Topole so v preteklosti sadili na močvirnih tleh, da so »povlekli iz zemlje vlago«. Ajdovski ljudski glas pa pravi, da je zaradi hitre rasti s ciljem zakrivanja vojaških objektov topole sadila tudi vojska. Sedaj, ko se odvodnjavanje mesta ureja sistematično in so kasarne namenjene drugim rabam, mesto topolov ne potrebuje več. Komaj čakamo, da pomladansko  cvetenje »gre mimo«.  Zaradi kratke življenjske dobe, krhkih vej, ki ne morejo kljubovati močni burji, v zadnjem obdobju pa tudi zaradi razmaha gradnje stanovanjskih in poslovnih objektov, topoli iz Ajdovščine izginjajo.

Črni topol je v Evropi ogrožena drevesna vrsta. Ogrožen je zato, ker je večina njegovega naravnega življenjskega prostora uničena. Poplavne ravnice, ki so topolov pravi dom, so z regulacijo in zajezitvami rek izgubile naravno dinamiko; kjer ni več poplav, sta se površin polastila kmetijstvo in urbanizacija. Kjer topol še sme rasti, so lastniki zainteresirani za čim večji zaslužek, zato namesto domačega črnega topola sadijo križance z večjim donosom lesa. Na mestih, koder v njegovi soseščini rastejo križanci, v naravne populacije vdirajo tuji geni. Črni topol izginja*. (Izsek iz pred leti objavljenega članka Matjaža Mastnak iz Nedela)

V okviru projekta Ozelenitev javnih površin v Ajdovščini in njeni okolici deloma nadomeščamo topole, ki so bili odstranjeni v zadnjem obdobju. Vključeni sta dve vrsti topola:

- populus nigra ali črni topol

Je visoko drevo s široko in razvejano krošnjo. Lubje je grobo nabrazdano, temno sivo. Cveti konec marca, aprila pred olistanjem. Listi so premenjalno nameščeni, široki in trikotne oblike. Je dvodomna rastlina, cvetovi so enospolni, združeni v mačice. Plodovi so večsemenske, jajčaste in zašiljene dolge, zelene in gole glavice. V začetku poletja razpadejo na dva dela, seme je puhasto. Zaradi nevšečnosti, ki jih v mestnem okolju povzročajo ženska drevesa, v mestu sadimo le moška drevesa. Drevesa zrastejo do višine 20–40m, širine 15–20m, zahtevajo sončno lego ali delno senco,  barva cvetov je različna: moški so rdečkasti,  ženski pa sivo beli.

-  populus nigra ‘Italica’.

To je moški klon oz. stebrasta sorta črnega topola. Listopadno drevo, ki zelo hitro prirašča v višino. Listi so svetlo zeleni, ovalni, jeseni se obarvajo lepo rumeno. Tla naj bodo apnenčasta, peščeno ilovnata ali glinena. Raste v vlažnih, a dobro dreniranih, bogatih tleh s humusom in v toplejših podnebjih. Izogibamo se sajenju v bližino zgradb, saj lahko zaradi intenzivnega koreninskega sistema povzroči težave. Drevesa zrastejo do višine 25–30m, širine 3–5m, zahtevajo sončno lego, barva cvetov je rdeča.