Načrtovanje prostora skupaj z občani

Medtem ko si participativne prakse v slovenskih občinah počasi utirajo pot, jim Občina Ajdovščina na široko odpira vrata. Priprava sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta (SD OPN 1) namreč poteka na izrazito vključujoč način – bolj kot to zahteva veljavna zakonodaja. Že na samem začetku – v fazi priprave strokovnih podlag sta Občina Ajdovščina in izdelovalec SD OPN 1 – podjetje Locus k sodelovanju povabila pomembne deležnike in zainteresirano javnost

Posvetovanje o mestnem prostoru in viziji razvoja Ajdovščine

Prvo posvetovanje za širšo javnost  je potekalo v Ajdovščini in je bilo namenjeno obravnavi mestnega prostora. V okviru izdelave Urbanistične zasnove, ki je ena od strokovnih podlag za SD OPN 1, so udeleženci razpravljali o kakovostih in pomanjkljivostih v današnjem mestu, predlagali pa so tudi potrebne nove rešitve. V nadaljevanju izpostavljamo nekaj predlogov, ki jih je v delovnih skupinah izpostavilo največ udeležencev:

-          Priključek na hitro cesto je preveč obremenjen, potreben je še eden.

-          Most čez Hubelj v centru povzroča prometni zamašek, potrebna je širitev.

-          Potrebno je zgraditi kulturni dom in zunanji prireditveni prostor.

-          Na Lavričevem trgu primanjkuje programskih vsebin, igral, sence.

-          Potrebna je nadgradnja pločnikov in peš povezav z zaledjem (ulica Quilliano, Cesta 5.maja, obvoznica).

-          Potrebna je nadgradnja kolesarskih poti po 'glavnih' ulicah, kjer jih še ni, in povezava z okoliškimi naselji; kvaliteta so že zgrajene.

-          Ohranjati in urejati je treba zelene površine (več manjših ob novih stanovanjskih naseljih, šolah,…); vzpostaviti zeleno os ob celotni strugi Hublja.

Poleg navedenih so udeleženci nanizali še številne druge predloge za izboljšanje javnih in zelenih površin, kakovosti bivanja, podobe mesta in trajnostne mobilnosti. Preberete jih lahko v Poročilu s posvetovanja o Urbanistični zasnovi na občinski spletni strani.

V istem poročilu boste našli tudi širok nabor predstav udeležencev glede vizije razvoja mesta Ajdovščina do 2040: med ključnimi značilnosti, ki naj bi po predstavah udeležencev opredeljevale mesto 2040 so: kakovost bivanja in trajnostni razvoj, ki temelji na varovanju naravnega okolja, dediščine, kulture ter gospodarskega in družbenega razvoja; zagotavljanje enakih možnosti za vse prebivalce na področju dostopnosti, storitev digitalizacije in informacij;  ohranjanju kakovosti bivanja z zadrževanjem mladih, spodbujanjem domačega kmetijstva, in zagotavljanjem kvalitetne zaposlitve; Ajdovščina postane središče zgornje Vipavske doline s  prepoznavno industrijo in turizmom, hkrati pa ohranja značilnosti mesta in njegovih običajev; je prijazna uporabniku, varna in pretočna, kar zagotavlja prijetno in udobno bivanje vseh prebivalcev; z minimalnim odtisom na okolje; povezana z železnico v smeri Ljubljane in prometnimi potmi v svet ...

Jeseni bo v okviru priprave Urbanistične zasnove potekalo še drugo posvetovanje – takrat o scenarijih razvoja mesta.

Posvetovanja o podeželskem prostoru

Naslednja štiri posvetovanja so obravnavala podeželski prostor v okviru priprave Krajinske zasnove in Strokovne podlage za razvoj poselitve, ki sta obvezna dokumenta SD OPN 1. Posvetovanja so potekala na Cesti, v Brjah, na Colu in v Vrtovinu.

Zaraščanje kmetijskih površin ter opuščanje kmetijstva sta bila med najpogosteje omenjenimi problemi, ki so jih na posvetovanju na Cesti izpostavili udeleženci iz naselij na območju doline. Prebivalci cenijo in želijo da se ohranjajo gozdovi ter kmetijske površine v neposredni bližini naselji (vinogradi, oljčniki …), predlagajo tudi, da se vzpostavi celovit namakalni sistem. Odsotnost le-tega je eden izmed najbolj prepoznanih problemov na tem območju. Cenjeni so tudi vsi športni objekti v naseljih, ki bi jih lahko bilo še več, ter poti namenjene rekreaciji, ki pa so slabo označene in bi lahko bile bolj urejene. Cenjene so tudi bogata kulturna dediščina in naravne vrednote – tudi te bi morale biti bolje označene in urejene. Omeji naj se gradnja 'netipičnih hiš'; sončne in vetrne elektrarne naj se umeščajo zgolj na degradiranih območjih, mejice kot vetrne zaščite naj se ohranjajo ali na novo zasadijo.

Tudi na območju Vipavskih gričev sta bila najpogosteje izražena problema zaraščanje kmetijskih površin ter odsotnost namakalnega sistema. Prebivalci cenijo raznolikost krajine, urejene vinograde, pokošene pašnike, njive ter gozd na pobočjih z naravno ohranjenimi vodotoki. Kot kvalitete so prepoznane urejene povezovalne poti med naselji, športni objekti ter velik potencial za razvoj turizma. Pogrešana sta boljša gostinska ponudba in javni potniški promet, problem pa sta tudi slaba turistična infrastruktura ter konflikt med turizmom in kmetijstvom. Prebivalci predlagajo  vzpostavitev skupnosti za kmete, spodbujanje dopolnilnih dejavnosti ter širjenje kmetij na robovih naselij,  izboljšanje oz. vzpostavitve novih rekreacijskih poti (MTB, pohodne, kolesarske …). Sončne elektrarne naj se umešča zgolj na ustrezna degradirana območja.

V krajevnih skupnostih na pobočju Gore je cenjena pestra krajina, z razpršenimi kmetijami ter kvalitetnimi gozdovi, travniki in kmetijskimi površinami. Poleg tega pa še čista okolica ter kvalitetna pitna voda. Problem pa je pretirano izsekavanje gozda in drugih posegov, ter zaraščanje pašnikov in slabo umeščanje neustreznih objektov v prostor (npr. hiše z ravno streho, glampingi). Cenjene so naravne vrednote, odlična lokacija s pohodniškimi in jadralno padalskimi izhodišči ter razgledi na dolino. Prebivalci želijo več športnih in turističnih objektov ter jasnejše usmeritve glede njihove oblike oz. izgleda. Predlagana je usmerjena širitev turizma s primerno infrastrukturo in brez večjih posegov v naravo. Prebivalci želijo tudi umestitev čistilne naprave, ureditev izhodiščnih točk ter druge infrastrukture.

Prebivalci naselij na pobočju Čavna cenijo raznovrstnost krajine, izgled naselij ter kvalitetna kmetijska zemljišča, opozarjajo pa na problem njihovega zaraščanja. Pogrešajo več gozdnih poti (za posek in spravilo hlodovine) in namakalni sistem. Predlagajo izgradnjo zadrževalnikov vode, boljšo urejenost neobdelanih površin ter umik kmetij iz strnjenih naselji. Na področju turizma je kot kvaliteta prepoznana odlična lega območja kot izhodišča za obisk Vipavske doline in Trnovske planote; cenjene so kolesarske in pešpoti ter lokalna ponudba. Manjka športna infrastruktura, problematično je umeščanje objektov z ravnimi strehami.  Prebivalci predlagajo še celovito usmerjanje razvoja naselij in dejavnosti, sonaravno ureditev vodotokov, ureditev kanalizacije, usmeritve v turizem, več kvalitetnih gostinskih ponudnikov ter bolj razvito lokalno blagovno znamko (olje, vino). Degradirane površine pa naj bodo izkoriščene za sončne in vetrne elektrarne.

Poleg delovnih razprav v omizjih so se na vseh posvetovanjih odvile tudi plenarne razprave, v katerih so udeleženci lahko izpostavili katerikoli izziv, vprašanje, komentar, povezan s prostorsko tematiko. Na vseh srečanjih so udeleženci pohvalili vključujoč način priprave prostorskih aktov, a hkrati izražali bojazen, da njihovi predlogi ne bodo ne obravnavani, niti upoštevani. Med prostorskimi izzivi je bilo večkrat izraženo nestrinjanje s prikazom razpršene gradnje kot negativnega pojava v prostoru. Živahne razprave so potekale še o strateških usmeritvah občine, o vlogi ter razvoju podeželja, in drugem.

Obravnava in učinki sodelovanja javnosti

Izdelovalci prostorskih aktov so pri njihovi pripravi zavezani k upoštevanju strokovnih smernic, državne zakonodaje oz. zahtev nosilcev urejanja prostora ter strategij in odlokov na ravni občine. Mnenja, stališča, opozorila in predlogi javnosti so dobrodošli vhodni podatki, ki izdelovalcem pomagajo bolje prepoznati specifike prostora, pa tudi potrebe in vrednote prebivalcev in drugih uporabnikov prostora.

Prav zato strokovnjaki Locusa skrbno proučijo rezultate vseh posvetovanj. Z njimi namreč udeležena javnost pomaga izdelovalcem prostorskih aktov zagotoviti, da bodo usmeritve in koncepti za nadaljnji prostorski razvoj v čim večjo dobrobit ljudi in da bodo omogočali trajnostni razvoj njihove skupnosti – to je napredek gospodarstva, ohranjanje okolja in blaginjo sedanjih ter prihodnjih generacij.

Seveda ni moč pričakovati, da bo upoštevan prav vsak posamezen predlog, ki so ga podali udeleženci posvetovanj. Zagotovo pa bodo upoštevani predlogi, ki so v javnem interesu skupnosti, in ki podpirajo oz. so skladni s sprejetimi strateškimi usmeritvami občine in države. Poročilo o tem, kako so bili obravnavani in upoštevani predlogi javnosti pri pripravi strokovnih podlag SD OPN 1, bo predstavljeno na posvetovanju o Osnutku SD OPN 1, predvidoma konec 2023.

Ko je govora o vplivu sodelovanja javnosti, ne gre spregledati še drugih pozitivnih učinkov v procesu priprave prostorskih aktov. Med pomembnejšimi sta krepitev znanja in razumevanja prostorske tematike in izboljšanje  veščin produktivnega dialoga. Udeleženci so se na posvetovanjih dobro seznanili s prostorskimi izzivi in jih zato bolje razumejo. Imeli so priložnosti soočiti svoja mnenja in interese z drugimi – različnimi, tudi nasprotujočimi. Prisluhnili so predlogom ostalih udeležencev, jih po potrebi usklajevali, oblikovali konsenz, itd. Tudi v primerih, ko se z usmeritvami ali rešitvami v prostorskem aktu ne bodo povsem strinjali, bodo prebivalci zaradi tega dialoga lažje razumeli, zakaj so bile določene rešitve sprejete. Posledično je moč pričakovati, da bo prostorski akt za javnost bolj sprejemljiv, in nenazadnje, da bo javnost podpirala izvajanje akta v praksi – tudi če bo za to potrebno spremeniti odnos, dosedanje navade ali ravnanje posameznika.

Način obravnave in vplivi sodelovanja javnosti, ki so opisani zgoraj, veljajo za zgodnjo fazo priprave SD OPN 1 -  za fazo strokovnih podlag. Vključevanje javnosti v tej fazi zakon sicer priporoča, ga pa ne predpisuje. Predstavniki Občine Ajdovščina in Locusa pa prav zgodnjemu vključevanju javnosti pripisujejo velik pomen, saj ima takrat lahko javnost največji dejanski vpliv.

Nadaljnji koraki vključevanja javnosti v pripravo SD OPN 1 bodo potekali skladno z zakonskimi zahtevami  – v fazi Osnutka SD OPN 1 ter Dopolnjenega osnutka SD OPN 1. Javnost bo o tem pravočasno in podrobno seznanjena.