Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

https://agriculture.ec.europa.eu/common-agricultural-policy/rural-development_sl

PRP 2014-2020 do 2022

https://skp.si/program-razvoja-podezelja-2014-2020-do-2022

Ukrep: Pospeševanje konkurenčnosti kmetijstva, živilstva in gozdarstva M4 – Naložbe v osnovna sredstva

Podukrep M4.4 – Podpora za naložbe za preprečevanje vetrne erozije na kmetijskih zemljiščih

ZASADITEV IN VZDRŽEVANJE PROTIVETRNIH PASOV V OBČINI AJDOVŠČINA

Naravne rešitve za ohranitev zemlje, vode in življenja v Vipavski dolini

Zgornja Vipavska dolina je pokrajina, ki že stoletja živi v sobivanju z vetrom. Burja ni le simbol prostora, temveč tudi sila, ki – kadar ni uravnotežena – močno vpliva na kmetijstvo, zemljo in življenje tukajšnjih ljudi. Danes, v času podnebnih sprememb, se njena moč prepleta z vse daljšimi sušnimi obdobji in ekstremnimi vremenskimi pojavi.

V občini Ajdovščina smo zato zasnovali projekt zasaditve in vzdrževanja protivetrnih pasov, s katerim se vračamo h koreninam modrih praks naših prednikov, obenem pa v prostor vnašamo sodobne, trajnostne in večnamenske zelene strukture.

Cilji projekta

Projekt temelji na jasnem prepričanju: da lahko s pomočjo narave zaščitimo naravo.

Glavni cilji so:

Zmanjšati vpliv burje na kmetijska zemljišča
Zadržati vlago v tleh in zmanjšati sušo
Zmanjšati vetrno erozijo in ohraniti plodno prst
Povečati produktivnost kmetijstva
Povečati biodiverziteto in ustvariti zatočišča za živali
Obogatiti vizualno podobo krajine
Povezati lokalne kmete in skupnost
Vzpostaviti dolgoročno vzdrževanje kmetijsko-kultiviranega območja

Zakaj protivetrni pasovi?

Protivetrni pasovi so vrstice dreves in/ali grmovnic, zasajene z namenom zmanjšanja hitrosti vetra in zaščite tal. Gre za eno najstarejših oblik naravne zaščite v kmetijstvu. Njihov vpliv ni le fizičen – preoblikujejo mikroklimo, ustvarjajo zavetje, zadržujejo vlago, preprečujejo erozijo in omogočajo življenje.

Ključni učinki:

Zmanjšanje hitrosti vetra za 30–75 % do razdalje 8-ih drevesnih višin od pasu
Zmanjšanje izhlapevanja vode iz tal in rastlin
Do 30 % višji hektarski donosi na zaščitenih površinah (FAO)
Zmanjšanje poškodb na rastlinah, objektih in infrastrukturi
Upočasnitev procesov degradacije tal

Protivetrni pasovi niso zgolj ukrep, temveč krajinski sistem – naravna rešitev, ki združuje zaščito, pridelavo, ekologijo in estetiko.

Zgodovina, ki nas uči

Naši predniki so že pred stoletji razumeli moč vetra in potrebo po zaščiti. V času, ko so bila orodja preprosta, so znali ustvariti kompleksne krajinske sisteme, kot so mejice, živice in obmejki, ki so naravno razmejevali parcele, ščitili njive, pomagali zadrževati vlago in omogočali raznovrstno življenje.

Pred melioracijami v 20. stoletju je bila Vipavska dolina polna teh drevesno-poljedelskih struktur. Danes si prizadevamo, da to znanje ne bi bilo le zgodovinski zapis, temveč osnova za prihodnje delovanje.

Večnamenskost in koristi

Protivetrni pasovi niso namenjeni le zaščiti pridelka. Njihova vloga je večplastna:

Funkcija	Opis
Protivetrna zaščita	Zmanjšajo hitrost vetra in preprečijo erozijo
Ohranjanje vode	Zmanjšujejo izhlapevanje in izboljšajo sušno odpornost
Biodiverziteta	Povečajo prisotnost ptic, opraševalcev, koristnih insektov
Estetika	Polepšajo prostor in obogatijo krajinski mozaik
Ekološka povezljivost	Povezujejo naravne habitate v razdrobljeni krajini
Podpora lokalnemu kmetijstvu	Omogočajo boljšo in stabilnejšo pridelavo
Varovanje infrastrukture	Zaščita objektov in cest pred vetrom in zameti