Kakšna so pravila kurjenja zelenega odpada?
datum: 14.04.2026
kategorija: Novice
Pomlad je čas, ko pospešeno čistimo vrtove, obrezujemo drevesa in druge rastline. Zelenih odpadkov je lahko veliko in zato se marsikdo odloči, da jih bo zakuril. Vendar je kurjenje zelenega odpada izrecno prepovedano, razen v primeru, da to počnemo z namenom gnojenja kmetijskih površin. Ob tem velja še posebno opozorilo: po podatkih Agencije za okolje je na našem območju zaradi pomanjkanja padavin trenutno zelo visoka požarna ogroženost, zato je nujna dodatna previdnost.
Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je kurjenje nenevarnih ostankov dovoljeno izključno v okviru kmetijskih opravil – če pepel uporabimo kot gnojilo. Vendar pozor – pepel moramo uporabiti za gnojenje tiste površine, na kateri smo zeleni odpad zakurili. Kurimo lahko posušeno travo, zeleni odrez iz sadovnjakov ali vinogradov, ter rastlinske dele, ki niso pridelek, kot je na primer krompirjeva cima.
Ni pa dovoljeno kuriti slame in žetvenih ostankov ter gospodinjskih ali drugih odpadkov. Kurjenje je dovoljeno samo na kmetijskih zemljiščih, kjer so ostanki nastali. Na vrtovih ali v urbanem okolju se ti ostanki štejejo kot odpadki in njihovo kurjenje ni dovoljeno.
Zelenega vrtnega odpada se lahko znebimo tako, da uredimo prostor za kompostiranje ali ga odlagamo v za to namenjene zabojnike. Če je teh količin več, jih odpeljemo v zbirni center.
Zaradi preprečevanja nastanka požara, je kurišče potrebno zavarovati: obdamo ga z negorljivim materialom, območje očistimo vseh gorljivih snovi v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba kurišča in kurišče nadzorujemo ves čas kurjenja. Po končanem kurjenju ogenj pogasimo, ostanke pa prekrijemo z negorljivimi snovmi. Pred kurjenjem je treba spremljati tudi vreme, saj se ob premočnem vetru ne sme kuriti oziroma je treba s kurjenjem prenehati.









