Lokavec

Ob vznožju Čavna leži Lokavec, eno najdaljših naselij v občini Ajdovščina. Potoka Lokavšček in Jevšček sta nekoč poganjala več žag, mlinov, kovačij in fužine. Bogato kovaško tradicijo označuje že ime zaselka Kovači, nad katerim so pri cerkvici sv. Urbana našli arheološko najdišče, pomembno za proučevanje prehoda iz prazgodovine v antiko.

Svet KS Lokavec 2018 - 2022

Angel Vidmar, predsednik,

Boris Kovač,

Miran Lokar,

Katja Zagorc,

Jože Černigoj,

Klavdija Mikuš,

Judita Trošt,

Marko Blažko,

Zdenko Bolko,

Bernarda Velikonja, 

Nejc Pižent, 

Nada Blažko, 

Bojana Pižent Kompara, 

Marjan Lokar. 

 

Lokavec 135d, 5270 Ajdovščina

Telefon: 041 478 388

E-naslov: lokavec@ajdovscina.si
Spletna stran: www.lokavec.si

TRR: 01201-6450781234
Matična št. 5026652
Davčna št. 94202613 (KS ni davčni zavezanec)


Število prebivalcev: 1190 (vir: CRP julij 2019).

Krajevna skupnost Lokavec obsega 16 zaselkov, vpetih v pobočja Čavna in Gore. Vas je razpotegnjena, zaselka Kompari in Gorenje sta med seboj oddaljena kar 4 kilometre. Ostali zaselki so še Čohi, Slokarji, Brod, Kovači, Kovaščevše, Paljki, Mizinska vas, Kuši, Brith, Lahovše, Bitovi, Lovretovše, Kodelovše.

Jedro vasi se je prvotno oblikovalo v zaselku Brith, z odprtjem nove stavbe osnovne šole leta 1909 in izgradnjo nove cerkve sv. Lovrenca leta 1932 pa se je vaško jedro preselilo. Leta 2006 so ob teh dveh stavbah krajani s samoprispevkom zgradili Dvorano Edmunda Čibeja, ki je postala športno in kulturno središče krajevnega dogajanja.

Lokavec je po številu prebivalcev za Ajdovščino druga največja krajevna skupnost v občini Ajdovščina.  

Kraj se ponaša kar s tremi cerkvami. V Brithu stoji cerkev Marije Vnebovzete, katere glavni oltar je delo domačega kamnoseškega mojstra Mihaela Cussa iz leta 1699. Župnijska cerkev sv. Lovrenca je nastala po načrtih znamenitega arhitekta Maksa Fabianija, glavni oltar s Cebejevo sliko sv. Lovrenca pa so prinesli iz cerkve v Brithu. Podružnična cerkev sv. Urbana stoji visoko v pobočju Čavna, v Kovačevšu.

Kovaški muzej Mihaela Kuša opozarja na bogato tradicijo kovaštva v Lokavcu. Tu si je moč ogledati različne ročno kovane izdelke, pa tudi prikaz kovanja. Lokavšček je nekdaj dajal energijo mnogim obrtnim delavnicam ob njem, tudi Bavčarjevi fužini, zgrajeni leta 1853. Danes je to imeniten pomnik pretekle industrije. Med redkimi obrati, ki so se ohranili, je tudi Graparjeva žaga v zaselku Slokarji. Kako se je nekdaj živelo pa pripoveduje Batičeva hiša v zaselku Bitovi, s pravo črno kuhinjo, lesenim ognjiščem, krušno pečjo … 

Lokavec pa nam je dal tudi pomembne može, med katerimi ima posebno in častno mesto Edmund Čibej, po poklicu učitelj. Bil je tudi lokavški župan, Gorjanom je prinesel smuči in organiziral prvo smučarsko tekmo v tem delu Evrope. Poleg tega pa je bil tudi strasten raziskovalec narave in izjemen kronist. Na njegovi rojstni hiši v zaselku Slokarji so mu domačini posvetili spominsko obeležje.

V zaselku Bitovi stoji Batičeva hiša, katere »črna kuhinja« ima danes posebno muzejsko vrednost. Sestavljajo jo zanimivo, še vedno delujoče leseno ognjišče, krušna peč in napa. Stavba je pravi muzej lokavške bivalne kulture v preteklosti.

To je le delček kulturne in tehnične dediščine, ki jo danes ponuja Lokavec, ki je tudi imenitno izhodišče za različne pohodne izlete. Od tod se lahko podate na Čaven ali še dlje, ali pa se sprehodite po lepo označeni poti Po zaselkih Lokavca.

Ogleda vredno v Lokavcu 

Nad Lokavcem se je pred leti sprožil plaz Slano blato, ki ga je mogoče opaziti še od daleč.

Lokavško tradicijo že vrsto leto oživlja Društvo DOLI, ki je poznano po uprizarjanju fureng.  V letu 2011 pa je bilo ustanovljeno Športno društvo Slano blato, katerega dejavnosti so pretežno športno rekreativne narave, prirejajo pa tudi družabne prireditve.