Občinski nagrajenci ob 5. maju, Prazniku občine Ajdovščina
datum: 06.05.2008
kategorija: Sporočila za javnost
Sinoči je v Dvorani prve slovenske vlade potekala Slavnostna seja ob Prazniku občine Ajdovščina, na kateri so bila podeljena tudi priznanja Občine Ajdovščina. V nadaljevanju sledijo predstavitve letošnjih nagrajencev.
Mag. DUŠAN ČRNIGOJ, Predsednik uprave Primorje d.d. je prejel naziv Častni občan občine Ajdovščina za posebne zasluge pri razvoju občine Ajdovščina na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti
Dušan Črnigoj je nedvomno človek, ki je v zadnjih petindvajsetih letih s svojim delom pomembno zaznamoval gospodarski razvoj občine Ajdovščina, veliko prispeval k razvoju družbenih dejavnosti in povsem spremenil urbano podobo Ajdovščine. Je človek, ki ga srečujemo na vseh področjih našega družbenega življenja in ga, tako ali drugače, poznamo vsi.
Rojen je leta 1949. Že od rane mladosti je bil aktiven na mnogih področjih, med drugim je predsedoval krajevni skupnosti Vipavski Križ in uspešnemu domačemu košarkarskemu klubu. Graditi in ustvarjati sta besedi, ki najbolje označita njegov življenjski moto in način življenja. Leta 1974 je diplomiral na Fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani in se takoj zaposlil v Primorju, kjer je bil v času šolanja štipendist. Kot mlad inženir je izkušnje pridobival na različnih gradbiščih doma in na tujem. Značajske lastnosti in strokovno znanje so mu omogočili hitro napredovanje. Leta 1984 je bil imenovan za direktorja Primorja.
Že v prvih letih vodenja podjetja je dokazal široko razumevanje pomena uspešnega poslovanja podjetja in pretanjen čut za družbeno realnost. Odločen braniti avtonomijo podjetja in omogočiti razvoj podjetniške miselnosti je že ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja preoblikoval dotlej razdrobljeno organiziranost podjetja. V obdobje velike krize, zaradi izgube južnih trgov, je Primorje vstopilo že kot enovito in zato močnejše podjetje. V začetku devetdesetih let je v okviru danih možnosti takratnega lastninjenja podjetij dosegel, da je Primorje ostalo v večinski lasti zaposlenih. To je bilo izhodišče za kasnejšo obrambo pred nezadržnimi lastninskimi prevzemi slovenskih podjetij. Lastništvo Primorja so leta 2006 prevzeli domači menedžerji. Center odločanja je ostal v Ajdovščini in s tem tudi interes smeri razvoja. Primorje je s kapitalskimi povezavami po letu 2000 oblikovalo Skupino Primorje, ki je danes s skoraj štiridesetimi podjetji največji poslovni sistem za gradbeništvo v državi. Skupina Primorje ima že skoraj 3000 zaposlenih, od tega več kot 600 iz občine Ajdovščina.
V vseh teh letih je Dušan Črnigoj sočasno uresničeval vizijo tehnološkega in poslovnega razvoja Primorja. Gradnja slovenskih avtocest je bil prvi večji strokovni izziv. Z novimi znanji in že pregovorno vztrajnostjo pa so delavci Primorja postajali največji specialisti na mnogih gradbenih področjih. Z nastankom Skupine Primorje, predvsem v povezavah z družbami Stavbenik iz Kopra, Gradbinec GIP iz Kranja, Rudis iz Trbovelj in podjetji v tujini, je Primorje poleg novih trgov dobilo tudi mnoga nova znanja. Dušan Črnigoj je vseživljenjsko učenje in pridobivanje znanj vzpodbujal tudi z lastnim zgledom. Leta 2006 je uspešno zaključil magistrski študij. Primorje je samo v zadnjih letih zaposlilo več kot petdeset mladih diplomantov in postaja pomemben center tehničnih znanj.
Kljub spremenljivim družbeno ekonomskim razmeram je bila ekonomska varnost zaposlenih v Primorju vedno v ospredju. Skrb za ljudi in domače okolje se je izražala tudi v uspešnem sodelovanju z drugimi domačimi podjetji. Pozitivnih učinkov poslovanja Primorja smo tako, vsaj posredno, deležni vsi prebivalci občine Ajdovščina in tudi širšega okolja. Ekonomska varnost omogoča zaupanje in občutek pripadnosti. Dušan Črnigoj se je vedno zavedal, da je kakovost bivanja nujni pogoj razvoja na vseh družbenih področjih. Bil je pobudnik in soustvarjalec mnogih projektov, ki so v naše okolje prinesli potreben razvoj. Zdravstveni dom, vodovod, čistilna naprava, ceste, šole in športni objekti so le nekatere najpomembnejše občinske naložbe, ki jih je s svojim delom pomagalo uresničiti Primorje. Z lastnimi naložbami je Primorje v naši občini zgradilo tudi veliko stanovanj in poslovnih prostorov, s prostorskimi in arhitekturnimi rešitvami pa je načrtno oblikovalo urbano podobo našega bivanjskega okolja. Primorje ni prezrlo tudi drugih družbenih potreb. S številnimi donacijami in sponzorstvi je pomagalo zdravstvu, kulturi in športu.
Dušan Črnigoj je državni svetnik, ugleden član mnogih strokovnih organizacij in nosilec številnih nagrad ter visokih priznanj. S svojim vztrajnim delom in vizionarskimi zamislimi Ajdovščini omogoča, da kot mnoga evropska mesta v ustvarjalnem sodelovanju z domačo industrijo najde svoj pomemben prostor na svetovnem zemljevidu. Zato si upravičeno zasluži, da mu s podelitvijo naziva častnega občana občine Ajdovščina izkažemo spoštovanje.DRUŽINA GRUM je prejela Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina za stoletno ohranjanje tradicionalne obrti sodavičarstva.
Današnja Ajdovščina se ponaša s sodobno industrijo in obrtjo, prav razvoj teh dejavnosti je glavna usmeritev vseh aktualnih gospodarskih strategij. Korenine tega razvoja gre iskati stoletje nazaj, takrat je naše mesto doživljalo pravi gospodarski razcvet. Med vsemi mnogimi novotarijami tistega časa smo Ajdovci dobili tudi svojega sodavičarja in pisane oranžade, ki jih – skorajda prav enake tistim izpred stotnije let – z velikim veseljem, pa tudi s kančkom patriotskega ponosa, pijemo še danes.
Sodavičarstvo Grum je lani jeseni zabeležilo 100. obletnico. To tradicionalno družinsko podjetje je med najstarejšimi člani domače Obrtne zbornice, saj ga vodi že četrta generacija Grumov. Ta obrtna dejavnost pa je v takšni obliki, kot jo opravljajo Grumovi, redkost v Slovenskem prostoru, mejnik v času zgodovine našega kraja in zgodovine razvoja slovenskih obrti nasploh.
Pri Grumovih se s to zanimivo obrtjo ubadajo že vse od leta 1907. Tistega leta se je gospod Franc Grum, farmacevt iz Gorice, preselil v Šturje in začel izdelovati sodavico. Prvo delavnico si je uredil v skromni lopi, kasneje se je družina, skupaj z delavnico, preselila v Ajdovščino, v prostore, kjer so še danes.
Po pra-pra-dedku Francu je obrt leta 1924 prevzel pra-dedek Franc, 1963 je sodavičarstvo nasledil dedek Franc, leta 1983 je z obrtjo nadaljevala babica Marija, od leta 1995 pa je nosilec obrti Sodavičarstvo Grum njen sin Tomaž. Skozi ves ta čas se način izdelovanja sodavice ni bistveno spremenil, hitri tehnološki razvoj pa je delno posodobil proizvodnjo – velik napredek se je zgodil 1964, ko so dotlej ročno pomivanje in polnjenje steklenic zamenjali stroji. Na začetku so pijačo pripravljali s kuhanjem različnih sadežev, iz katerih so pridobivali osnove za izdelavo oranžad. Pozneje so jih nadomestile sadne osnove. Vse do danes pa jim je uspelo zadržati družinski recept za pripravo oranžad, ki je še vedno družinska skrivnost.
Posebno poglavje v zgodovini ajdovskih sodavičarjev predstavljajo vsi mogoči materiali, katerih velik del hrani Goriški muzej: stekleničke s kroglicami, v katere so polnili pisane sodavice, plakate, oglase in etikete – za svoje čase zelo modne izdelke, za danes pa zanimive priče nekdanjega družbenega in družabnega življenja naših krajev.
Na Vipavskem je bila Pašareta prva brezalkoholna pijača iz sodavice in je takorekoč v celoti obvladovala svoje tržišče skoraj pol stoletja. Menda se je vedno odlično prodajala, kljub poplavi cenenih pijač iz sodavice v zadnjih dveh desetletjih. Danes Pašareto lahko dobite v vseh bolje založenih gostilnah in na vseh zares dobrih veselicah v Vipavski dolini. Najdlje pa jo ima v ponudbi gostilna Pri Maksu v Ajdovščini, kamor je Sodavičarstvo Grum Pašareto po starem dostavilo tudi na dan praznovanja obletnice v okviru Lokavške furenge, lanske jeseni. Pašareto in ostale izdelke domačih sodavičarjev so namreč prevažali tako, kot so to počeli še vse tja do šestdesetih let prejšnjega stoletja – v lesenih zabojih, naloženih na lično okrašen furmanski voz.
Sodavičarstvo Grum na svoj način ostaja mejnik časa v hitrem tehnološkem razvoju. Grumovi pravijo, da bodo za sedaj vztrajali in z obrtjo nadaljevali toliko časa, dokler bo to dopuščal trg. Nekoč pa morebiti iz vsega materiala, ki se je nabral v stotih letih, nastane muzejska zbirka, ki bo ajdovsko Pašareto prav zares zapisala v zgodovino.
Zaradi pogumnega vztrajanja pri svoji tradicionalni obrti skozi sto dobrih in slabih let, si družina Grum zasluži visoko priznanje Občine Ajdovščina, Petomajsko priznanje. KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV AJDOVŠČINA - VIPAVA je prejelo Priznanje Občine Ajdovščina za dolgoletno in uspešno terapevtsko delo pri rehabilitaciji posameznikov in njihovih družin.
Društvo Klub zdravljenih alkoholikov Ajdovščina-Vipava je bilo ustanovljeno pred šestintridesetimi leti, kot Klub zdravljenih alkoholikov Ajdovščina-Vipava. Društvo je takrat delovalo kot klub in je štelo 8 članov.
Program psihosocialne pomoči odvisnim od alkohola, ki so že zaključili bolnišnično ali katero koli drugo obliko osnovnega zdravljenja in že abstinirajo, je osnovi terapevtski program, ki ga društvo izvaja še danes. Program poteka v dveh terapevtskih skupinah, ki se srečujejo enkrat tedensko za dve šolski uri. Srečanja vodi strokovno usposobljen terapevt. Vsebina dela je naravnana k cilju trajne abstinence, osebnostne rasti vsakega posameznika in rasti celotne skupine. Klub v času svojega delovanja tesno sodeluje tudi z Zdravstvenim domom Ajdovščina. V lanskem letu je društvo, skupaj še z novogoriškim in tolminskih klubom zdravljenih alkoholikov ustanovilo Zvezo klubov zdravljenih alkoholikov Severne Primorske. V zvezo je aktivno vključena tudi Psihiatrična bolnišnica Idrija, ki s svojim strokovnim delom bdi nad delom zveze.
Klub je v 36 letih delovanja dokazal, da so lahko tudi civilna združenja pravi partner občinskim in državnim institucijam. S svojim delom so na pot brez alkohola pomagali že več kot 700 posameznikom in njihovim svojcem.
Za dolgoletno in uspešno terapevtsko delo pri rehabilitaciji posameznikov in njihovih družin, si društvo zasluži Občinsko priznanje Občine Ajdovščina. KRISTJAN KOREN je prejel Priznanje Občine Ajdovščina za vrhunske uspehe na področju kolesarstva.
Kristjan Koren, 22-letni mladenič iz Budanj, je začel resno trenirati kolesarjenje pri 12. letih. Njegov prvi klub je bil domači Yoviland, ki se je pred časom preimenoval v Kolesarski klub Castra. Nato je treniral pri Savi Kranj, danes je član kolesarskega kluba Perutnine Ptuj, hkrati pa je tudi že tretje leto član državne kolesarske reprezentance do 23 let.
Kristjan Koren je dobitnik najodmevnejših slovenskih kolesarskih trofej - dveh zlatih Scottovih koles Kolesarske zveze Slovenije, oziroma nosilec naslova "najboljši slovenski kolesar do 23 let" v letih 2006 in 2007, v teh letih je Slovenijo odlično zastopal na evropskih prvenstvih na Nizozemskem in v Bolgariji ter na svetovnih kolesarskih prvenstvih v Salzburgu in Stuttgardu, že letos pa sta njegovi dve etapni zmagi na dirki na Kubi. Je tudi absolutni prvak v članski konkurenci v kronometru, primorska športna javnost ga je v letu 2006 okronala za naj športnika Primorske, ne nazadnje je Kristjan zmagovalec lani ponovno oživljenega prvega kriterija po ulicah Ajdovščine, udeležiti pa se namerava tudi drugega, ki bo v potekal v soboto, 10. maja. Posebne čestitke pa si zasluži za zadnji dosežen uspeh – 3. mesto na mednarodnem tekmovanju Giro delle Regioni ter tako postal najboljši Slovenec na lestvici Europa Tour.
Našteti uspehi povedo vse. Poleg Kristjana, njegove volje do dela in želja po uspehih, so zanje zaslužni tudi trenerji, predvsem pa Kristjanovi starši, ki mu vsa ta leta nudijo oporo.
Kristjan Koren si je z uspešnim pritiskanjem na pedala, poleg vseh mnogih medalj in pokalov, privozil tudi Občinsko priznanje Občine Ajdovščina. Ob čestitki za dosežene uspehe pa naj mu pomeni tudi spodbudo za nove in nove zmage. DRUŠTVO "MOST" - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE AJDOVŠČINA
prejme Priznanje Občine Ajdovščina za bogatitev življenja svojih članov in kulturnega dogajanja v občini.
Čeprav tretje življenjsko obdobje čaka slehernika, so prav starostniki mnogokrat spregledan del družbe, odrinjeni od aktivnega dogajanja in prepuščeni sami sebi. Marsikateri upokojenec se ne znajde več v družbi, ki s prehitrim tempom drvi mimo njega.
Društvo Most – Univerza za 3. življenjsko obdobje je s svojim pomembnim poslanstvom vneslo radoživost med domače starostnike, zabrisalo meje – zgradilo medgeneracijski most, ter poživilo kulturno in družabno življenje v občini Ajdovščina nasploh.
Društvo Most, Univerza za 3. življenjsko obdobje v letošnjem letu praznuje deseto obletnico delovanja. Društvo je nastalo iz Univerze za 3. življenjsko obdobje, ki je na pobudo Andragoškega društva Slovenije leta 1997 pričela delovati v okviru Lavričeve knjižnice. Že leto kasneje, oktobra 1998, pa so se udeleženci organizirali v samostojno društvo – Društvo Most – univerzo za 3. življenjsko obdobje. Vitalni ajdovski upokojenci se odtlej dalje organizirano uče jezikov, zgodovine, umetnostne zgodovine, kamnoseštva, vezenja, kreativnega pisanja, plesa, prirejajo pohode, izdajajo svoje glasilo, prirejajo razstave in še marsikaj drugega. Povsod po Sloveniji, še posebej na Primorskem in v Ajdovščini so priljubljeni zaradi nastopov, ki jih prireja gledališka skupina Žar, prejemnica priznanja za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja Andragoškega centra Republike Slovenije v letu 2007. V zadnjih nekaj letih pa se vedno pogosteje na odrih Ajdovščine in okoliških krajev pojavlja tudi Plesna skupina Ajda. Od prvotnih 65 se je število članov do danes povzpelo na okoli 280. Delujejo po mnogih ajdovskih krajih, nastopili ali razstavljali so že po vseh krajevnih domovih, večnamenskih dvoranah in podružničnih šolah naših vasi, kjer jih vedno toplo sprejme množica obiskovalcev, željnih dogajanj v svojem kraju.
Za vse našteto, za bogatitev življenja svojih članov ter za kulturni in družabni utrip, ki ga društvo vnaša v življenje vseh krajev naše občine, si zasluži Občinsko priznanje Občine Ajdovščina. ALOJZ BAJCprejme Spominsko priznanje Občine Ajdovščina za dolgoletno kolesarsko kariero in dosežene uspehe Alojzu Bajcu se za kolesarske dosežke podeli spominsko priznanje. Alojz Bajc se je rodil leta 1932 v Dupljah v kmečki družini. Že kot otrok se je navduševal nad kolesi. Po vojni je delal v mehanični delavnici v tovarni Lipa. Na delo se je vozil s kolesom. V tovarniški delavnici je kolo stalno izpopolnjeval in ga predelal v dirkalno kolo. Njegovi sodelavci so ga zaradi dobrih rezultatov, ki jih je dosegel s kolesom, priporočili Športnemu društvu Železničar, ki je delovalo v Novi Gorici. Pri društvu je dobil tudi svoje prvo tekmovalno kolo znamke LEGNANO. Večinoma je treniral sam, zato je vse uspehe dosegel z lastno voljo in napori. Leta 1953 je prestopil k ljubljanskemu Odredu in tam ostal do konca športne kariere. Njegova prva dirka je bila na gorskem prvenstvu Republike Slovenije leta 1949, kjer je dosegel tretje mesto. Kot mladinec je ostal prvak v gorskem kolesarstvu do leta 1951. Sedemkrat se je udeležil dirke po Jugoslaviji. Uvrstil se je med 4. in 9. mestom. Uspehi so ga pripeljali do državne reprezentance. V tem času je dosegal odlične uspehe doma in po svetu. Izbran je bil tudi v ekipo, ki se je leta 1960 udeležila olimpijskih iger v Rimu. Za športno delovanje v kolesarstvu je prejel diplomo občinske zveze za telesno vzgojo v Ajdovščini ter plaketo kolesarske zveze Jugoslavije.
Za dolgoletno kolesarsko kariero in za dosežene uspehe si Alojz Bajc zasluži Občinsko priznanje Občine Ajdovščina.
Priznanje bo prejemniku izročeno na II. kriteriju po ulicah Ajdovščine, v soboto, 10. maja 2008.
Občina Ajdovščina
Rojen je leta 1949. Že od rane mladosti je bil aktiven na mnogih področjih, med drugim je predsedoval krajevni skupnosti Vipavski Križ in uspešnemu domačemu košarkarskemu klubu. Graditi in ustvarjati sta besedi, ki najbolje označita njegov življenjski moto in način življenja. Leta 1974 je diplomiral na Fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani in se takoj zaposlil v Primorju, kjer je bil v času šolanja štipendist. Kot mlad inženir je izkušnje pridobival na različnih gradbiščih doma in na tujem. Značajske lastnosti in strokovno znanje so mu omogočili hitro napredovanje. Leta 1984 je bil imenovan za direktorja Primorja.
Že v prvih letih vodenja podjetja je dokazal široko razumevanje pomena uspešnega poslovanja podjetja in pretanjen čut za družbeno realnost. Odločen braniti avtonomijo podjetja in omogočiti razvoj podjetniške miselnosti je že ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja preoblikoval dotlej razdrobljeno organiziranost podjetja. V obdobje velike krize, zaradi izgube južnih trgov, je Primorje vstopilo že kot enovito in zato močnejše podjetje. V začetku devetdesetih let je v okviru danih možnosti takratnega lastninjenja podjetij dosegel, da je Primorje ostalo v večinski lasti zaposlenih. To je bilo izhodišče za kasnejšo obrambo pred nezadržnimi lastninskimi prevzemi slovenskih podjetij. Lastništvo Primorja so leta 2006 prevzeli domači menedžerji. Center odločanja je ostal v Ajdovščini in s tem tudi interes smeri razvoja. Primorje je s kapitalskimi povezavami po letu 2000 oblikovalo Skupino Primorje, ki je danes s skoraj štiridesetimi podjetji največji poslovni sistem za gradbeništvo v državi. Skupina Primorje ima že skoraj 3000 zaposlenih, od tega več kot 600 iz občine Ajdovščina.
V vseh teh letih je Dušan Črnigoj sočasno uresničeval vizijo tehnološkega in poslovnega razvoja Primorja. Gradnja slovenskih avtocest je bil prvi večji strokovni izziv. Z novimi znanji in že pregovorno vztrajnostjo pa so delavci Primorja postajali največji specialisti na mnogih gradbenih področjih. Z nastankom Skupine Primorje, predvsem v povezavah z družbami Stavbenik iz Kopra, Gradbinec GIP iz Kranja, Rudis iz Trbovelj in podjetji v tujini, je Primorje poleg novih trgov dobilo tudi mnoga nova znanja. Dušan Črnigoj je vseživljenjsko učenje in pridobivanje znanj vzpodbujal tudi z lastnim zgledom. Leta 2006 je uspešno zaključil magistrski študij. Primorje je samo v zadnjih letih zaposlilo več kot petdeset mladih diplomantov in postaja pomemben center tehničnih znanj.
Kljub spremenljivim družbeno ekonomskim razmeram je bila ekonomska varnost zaposlenih v Primorju vedno v ospredju. Skrb za ljudi in domače okolje se je izražala tudi v uspešnem sodelovanju z drugimi domačimi podjetji. Pozitivnih učinkov poslovanja Primorja smo tako, vsaj posredno, deležni vsi prebivalci občine Ajdovščina in tudi širšega okolja. Ekonomska varnost omogoča zaupanje in občutek pripadnosti. Dušan Črnigoj se je vedno zavedal, da je kakovost bivanja nujni pogoj razvoja na vseh družbenih področjih. Bil je pobudnik in soustvarjalec mnogih projektov, ki so v naše okolje prinesli potreben razvoj. Zdravstveni dom, vodovod, čistilna naprava, ceste, šole in športni objekti so le nekatere najpomembnejše občinske naložbe, ki jih je s svojim delom pomagalo uresničiti Primorje. Z lastnimi naložbami je Primorje v naši občini zgradilo tudi veliko stanovanj in poslovnih prostorov, s prostorskimi in arhitekturnimi rešitvami pa je načrtno oblikovalo urbano podobo našega bivanjskega okolja. Primorje ni prezrlo tudi drugih družbenih potreb. S številnimi donacijami in sponzorstvi je pomagalo zdravstvu, kulturi in športu.
Dušan Črnigoj je državni svetnik, ugleden član mnogih strokovnih organizacij in nosilec številnih nagrad ter visokih priznanj. S svojim vztrajnim delom in vizionarskimi zamislimi Ajdovščini omogoča, da kot mnoga evropska mesta v ustvarjalnem sodelovanju z domačo industrijo najde svoj pomemben prostor na svetovnem zemljevidu. Zato si upravičeno zasluži, da mu s podelitvijo naziva častnega občana občine Ajdovščina izkažemo spoštovanje.DRUŽINA GRUM je prejela Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina za stoletno ohranjanje tradicionalne obrti sodavičarstva.
Sodavičarstvo Grum je lani jeseni zabeležilo 100. obletnico. To tradicionalno družinsko podjetje je med najstarejšimi člani domače Obrtne zbornice, saj ga vodi že četrta generacija Grumov. Ta obrtna dejavnost pa je v takšni obliki, kot jo opravljajo Grumovi, redkost v Slovenskem prostoru, mejnik v času zgodovine našega kraja in zgodovine razvoja slovenskih obrti nasploh.
Pri Grumovih se s to zanimivo obrtjo ubadajo že vse od leta 1907. Tistega leta se je gospod Franc Grum, farmacevt iz Gorice, preselil v Šturje in začel izdelovati sodavico. Prvo delavnico si je uredil v skromni lopi, kasneje se je družina, skupaj z delavnico, preselila v Ajdovščino, v prostore, kjer so še danes.
Po pra-pra-dedku Francu je obrt leta 1924 prevzel pra-dedek Franc, 1963 je sodavičarstvo nasledil dedek Franc, leta 1983 je z obrtjo nadaljevala babica Marija, od leta 1995 pa je nosilec obrti Sodavičarstvo Grum njen sin Tomaž. Skozi ves ta čas se način izdelovanja sodavice ni bistveno spremenil, hitri tehnološki razvoj pa je delno posodobil proizvodnjo – velik napredek se je zgodil 1964, ko so dotlej ročno pomivanje in polnjenje steklenic zamenjali stroji. Na začetku so pijačo pripravljali s kuhanjem različnih sadežev, iz katerih so pridobivali osnove za izdelavo oranžad. Pozneje so jih nadomestile sadne osnove. Vse do danes pa jim je uspelo zadržati družinski recept za pripravo oranžad, ki je še vedno družinska skrivnost.
Posebno poglavje v zgodovini ajdovskih sodavičarjev predstavljajo vsi mogoči materiali, katerih velik del hrani Goriški muzej: stekleničke s kroglicami, v katere so polnili pisane sodavice, plakate, oglase in etikete – za svoje čase zelo modne izdelke, za danes pa zanimive priče nekdanjega družbenega in družabnega življenja naših krajev.
Na Vipavskem je bila Pašareta prva brezalkoholna pijača iz sodavice in je takorekoč v celoti obvladovala svoje tržišče skoraj pol stoletja. Menda se je vedno odlično prodajala, kljub poplavi cenenih pijač iz sodavice v zadnjih dveh desetletjih. Danes Pašareto lahko dobite v vseh bolje založenih gostilnah in na vseh zares dobrih veselicah v Vipavski dolini. Najdlje pa jo ima v ponudbi gostilna Pri Maksu v Ajdovščini, kamor je Sodavičarstvo Grum Pašareto po starem dostavilo tudi na dan praznovanja obletnice v okviru Lokavške furenge, lanske jeseni. Pašareto in ostale izdelke domačih sodavičarjev so namreč prevažali tako, kot so to počeli še vse tja do šestdesetih let prejšnjega stoletja – v lesenih zabojih, naloženih na lično okrašen furmanski voz.
Sodavičarstvo Grum na svoj način ostaja mejnik časa v hitrem tehnološkem razvoju. Grumovi pravijo, da bodo za sedaj vztrajali in z obrtjo nadaljevali toliko časa, dokler bo to dopuščal trg. Nekoč pa morebiti iz vsega materiala, ki se je nabral v stotih letih, nastane muzejska zbirka, ki bo ajdovsko Pašareto prav zares zapisala v zgodovino.
Zaradi pogumnega vztrajanja pri svoji tradicionalni obrti skozi sto dobrih in slabih let, si družina Grum zasluži visoko priznanje Občine Ajdovščina, Petomajsko priznanje. KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV AJDOVŠČINA - VIPAVA je prejelo Priznanje Občine Ajdovščina za dolgoletno in uspešno terapevtsko delo pri rehabilitaciji posameznikov in njihovih družin.
Program psihosocialne pomoči odvisnim od alkohola, ki so že zaključili bolnišnično ali katero koli drugo obliko osnovnega zdravljenja in že abstinirajo, je osnovi terapevtski program, ki ga društvo izvaja še danes. Program poteka v dveh terapevtskih skupinah, ki se srečujejo enkrat tedensko za dve šolski uri. Srečanja vodi strokovno usposobljen terapevt. Vsebina dela je naravnana k cilju trajne abstinence, osebnostne rasti vsakega posameznika in rasti celotne skupine. Klub v času svojega delovanja tesno sodeluje tudi z Zdravstvenim domom Ajdovščina. V lanskem letu je društvo, skupaj še z novogoriškim in tolminskih klubom zdravljenih alkoholikov ustanovilo Zvezo klubov zdravljenih alkoholikov Severne Primorske. V zvezo je aktivno vključena tudi Psihiatrična bolnišnica Idrija, ki s svojim strokovnim delom bdi nad delom zveze.
Klub je v 36 letih delovanja dokazal, da so lahko tudi civilna združenja pravi partner občinskim in državnim institucijam. S svojim delom so na pot brez alkohola pomagali že več kot 700 posameznikom in njihovim svojcem.
Za dolgoletno in uspešno terapevtsko delo pri rehabilitaciji posameznikov in njihovih družin, si društvo zasluži Občinsko priznanje Občine Ajdovščina. KRISTJAN KOREN je prejel Priznanje Občine Ajdovščina za vrhunske uspehe na področju kolesarstva.
Kristjan Koren je dobitnik najodmevnejših slovenskih kolesarskih trofej - dveh zlatih Scottovih koles Kolesarske zveze Slovenije, oziroma nosilec naslova "najboljši slovenski kolesar do 23 let" v letih 2006 in 2007, v teh letih je Slovenijo odlično zastopal na evropskih prvenstvih na Nizozemskem in v Bolgariji ter na svetovnih kolesarskih prvenstvih v Salzburgu in Stuttgardu, že letos pa sta njegovi dve etapni zmagi na dirki na Kubi. Je tudi absolutni prvak v članski konkurenci v kronometru, primorska športna javnost ga je v letu 2006 okronala za naj športnika Primorske, ne nazadnje je Kristjan zmagovalec lani ponovno oživljenega prvega kriterija po ulicah Ajdovščine, udeležiti pa se namerava tudi drugega, ki bo v potekal v soboto, 10. maja. Posebne čestitke pa si zasluži za zadnji dosežen uspeh – 3. mesto na mednarodnem tekmovanju Giro delle Regioni ter tako postal najboljši Slovenec na lestvici Europa Tour.
Našteti uspehi povedo vse. Poleg Kristjana, njegove volje do dela in želja po uspehih, so zanje zaslužni tudi trenerji, predvsem pa Kristjanovi starši, ki mu vsa ta leta nudijo oporo.
Kristjan Koren si je z uspešnim pritiskanjem na pedala, poleg vseh mnogih medalj in pokalov, privozil tudi Občinsko priznanje Občine Ajdovščina. Ob čestitki za dosežene uspehe pa naj mu pomeni tudi spodbudo za nove in nove zmage. DRUŠTVO "MOST" - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE AJDOVŠČINA
prejme Priznanje Občine Ajdovščina za bogatitev življenja svojih članov in kulturnega dogajanja v občini.
Društvo Most – Univerza za 3. življenjsko obdobje je s svojim pomembnim poslanstvom vneslo radoživost med domače starostnike, zabrisalo meje – zgradilo medgeneracijski most, ter poživilo kulturno in družabno življenje v občini Ajdovščina nasploh.
Društvo Most, Univerza za 3. življenjsko obdobje v letošnjem letu praznuje deseto obletnico delovanja. Društvo je nastalo iz Univerze za 3. življenjsko obdobje, ki je na pobudo Andragoškega društva Slovenije leta 1997 pričela delovati v okviru Lavričeve knjižnice. Že leto kasneje, oktobra 1998, pa so se udeleženci organizirali v samostojno društvo – Društvo Most – univerzo za 3. življenjsko obdobje. Vitalni ajdovski upokojenci se odtlej dalje organizirano uče jezikov, zgodovine, umetnostne zgodovine, kamnoseštva, vezenja, kreativnega pisanja, plesa, prirejajo pohode, izdajajo svoje glasilo, prirejajo razstave in še marsikaj drugega. Povsod po Sloveniji, še posebej na Primorskem in v Ajdovščini so priljubljeni zaradi nastopov, ki jih prireja gledališka skupina Žar, prejemnica priznanja za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja Andragoškega centra Republike Slovenije v letu 2007. V zadnjih nekaj letih pa se vedno pogosteje na odrih Ajdovščine in okoliških krajev pojavlja tudi Plesna skupina Ajda. Od prvotnih 65 se je število članov do danes povzpelo na okoli 280. Delujejo po mnogih ajdovskih krajih, nastopili ali razstavljali so že po vseh krajevnih domovih, večnamenskih dvoranah in podružničnih šolah naših vasi, kjer jih vedno toplo sprejme množica obiskovalcev, željnih dogajanj v svojem kraju.
Za vse našteto, za bogatitev življenja svojih članov ter za kulturni in družabni utrip, ki ga društvo vnaša v življenje vseh krajev naše občine, si zasluži Občinsko priznanje Občine Ajdovščina. ALOJZ BAJCprejme Spominsko priznanje Občine Ajdovščina za dolgoletno kolesarsko kariero in dosežene uspehe Alojzu Bajcu se za kolesarske dosežke podeli spominsko priznanje. Alojz Bajc se je rodil leta 1932 v Dupljah v kmečki družini. Že kot otrok se je navduševal nad kolesi. Po vojni je delal v mehanični delavnici v tovarni Lipa. Na delo se je vozil s kolesom. V tovarniški delavnici je kolo stalno izpopolnjeval in ga predelal v dirkalno kolo. Njegovi sodelavci so ga zaradi dobrih rezultatov, ki jih je dosegel s kolesom, priporočili Športnemu društvu Železničar, ki je delovalo v Novi Gorici. Pri društvu je dobil tudi svoje prvo tekmovalno kolo znamke LEGNANO. Večinoma je treniral sam, zato je vse uspehe dosegel z lastno voljo in napori. Leta 1953 je prestopil k ljubljanskemu Odredu in tam ostal do konca športne kariere. Njegova prva dirka je bila na gorskem prvenstvu Republike Slovenije leta 1949, kjer je dosegel tretje mesto. Kot mladinec je ostal prvak v gorskem kolesarstvu do leta 1951. Sedemkrat se je udeležil dirke po Jugoslaviji. Uvrstil se je med 4. in 9. mestom. Uspehi so ga pripeljali do državne reprezentance. V tem času je dosegal odlične uspehe doma in po svetu. Izbran je bil tudi v ekipo, ki se je leta 1960 udeležila olimpijskih iger v Rimu. Za športno delovanje v kolesarstvu je prejel diplomo občinske zveze za telesno vzgojo v Ajdovščini ter plaketo kolesarske zveze Jugoslavije.
Za dolgoletno kolesarsko kariero in za dosežene uspehe si Alojz Bajc zasluži Občinsko priznanje Občine Ajdovščina.
Priznanje bo prejemniku izročeno na II. kriteriju po ulicah Ajdovščine, v soboto, 10. maja 2008.
Občina Ajdovščina
Koledar dogodkov
Vabimo
- Četrtek 25.junij 2026BICI BUS Ajdovščina - Predmeja/ Vipava - Nanos
- Četrtek 9.julij 2026AKTIVNO DOPOLDNE s Centrom za krepitev zdravja
- Sreda 15.julij 2026Poletje v knjižnici
- Sreda 15.julij 2026VAS UP pobarvaj svojo vas
- Četrtek 30.julij 2026Ivory Collective - Poletje v Vipavskem Križu
- Petek 31.julij 2026Koncert Evropskega mladinskega orkestra v Ajdovščini
Razstave
- sre 1.julij 2026 - pon 31.avgust 2026Anton Tratnik - geometrija pogleda
