Leto 2010 v Ajdovščini mineva v znamenju praznovanja 100-letnice rojstva slovenskega lutkovnega gledališča. Pred natanko 100 leti, 22. decembra 1910. leta, je namreč slikar, fotograf in lutkar Milan Klemenčič (1875 – 1957) v domači dnevni sobi na Slomškovi ulici v Šturjah uprizoril svojo prvo lutkovno predstavo Mrtvec v rdečem plašču. Klemenčič je bil prvi likovni mentor ajdovskemu slikarju Venu Pilonu, ki je prav kmalu pričel tudi nastopati v njegovih predstavah.
Klemenčič je bil pobudnik in prvi vodja Slovenskega marionetnega gledališča v Ljubljani (1920 – 1924). Vrhunec njegovega ustvarjanja pa je predstava Dr. Faust iz leta 1938, ki jo Lutkovno gledališče Ljubljana s posnetkom Klemenčičevih lutk in scene uprizarja še danes. Milana Klemenčiča je mednarodna lutkovna organizacija UNIMA leta 1958 posthumno imenovala za svojega častnega člana.
Lik Milana Klemenčiča skozi vse letošnje leto spremlja ajdovske kulturne prireditve, v znamenju njegove ustvarjalnosti je potekal tudi osrednji domači gledališki festival.
Praznovanja so svoj vrhunec dosegla prav na 100. obletnico Klemenčičeve prve predstave, 22. decembra 2010.
Dan odprtih vrat OŠ Šturje je ponudil vrsto različnih dejavnosti, ki so plod raziskovalnega dela zadnjih dveh šolskih let, posvečenega spoznavanju dela in življenja velikega umetnika, slikarja, fotografa in lutkarja Milana Klemenčiča. Še posebej so se učenci in učitelji posvečali prav lutkarstvu, ustvarjalnemu opusu umetnika in z njim povezanimi dejavnostmi. V učilnicah šturske šole se je zvrstila vrsta lutkovnih predstav, med drugim tudi natančen posnetek prve Klemenčičeve lutkovne uprizoritve Mrtvec v rdečem plašču, pa slovenske basni v lutkovni priredi, pa zgodbica v angleškem jeziku, … . Ob predstavah smo obiskovalci spoznavali kakšno je bilo življenje v času Milana Klemenčiča: ogledali smo si, kako je takrat potekal pouk, vključno s klečanjem na »turšci«, šola je dišala po »fratlji« in drugih zanimivih pozabljenih jedeh, v telovadnici pa je potekalo pravo sokolsko tekmovanje – tu smo si lahko ogledali tudi zanimivo razstavo o Sokolstvu v Ajdovščini. Ob mnogih drugih razstavah – pri tehničnem pouku so šolarji izdelovali različne lutke, pri likovnem pouku scenografije in še in še – so bile ustvarjalnim na voljo tudi delavnice izdelovanja lutk. Toliko lepega, zanimivega in ustvarjalnega hkrati že dolgo nismo doživeli in škoda bi bilo, če vsega tega ne bi še kdaj ponovili.
Še več fotografij ...
Spominsko obeležje Klemenčiču
Ob 100. obletnici prve Klemenčičeve lutkovne predstave je Občina Ajdovščina v čast utemeljitelju slovenske lutkovne umetnosti Milanu Klemenčiču postavila spominsko obeležje na hiši, kjer je bila uprizorjena – na Slomškovi ulici 30. Čeprav je deževalo, se je drobnega dogodka v Šturjah udeležilo mnogo obiskovalcev, med njimi smo še posebno lepo pozdravili gospo Mojco Klemenčič, hči Milana Klemenčiča, ki je kljub svojim častitljivim letom še vedno iskriva in čila, predvsem pa vesela, da se spomin na njenega očeta in očeta slovenskega lutkovnega gledališča oživlja prav tu, kjer so bile Klemenčičeve lutke rojene. Spregovoril je župan Marjan Poljšak ter se med ostalim lepo zahvalil šoli v Šturjah, ki se zadnji dve leti intenzivno posveča Klemenčiču, zato smo ga lahko dobro spoznali tudi ostali. Spominsko obeležje sta odkrila župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak in priznana domača lutkarica Ada Bačar, ki je svoj nagovor pričela tako, kot je to počel Klemenčič v svojih predstavah. »Velikemu in malemu občinstvu« je želela predvsem izraziti svoje veselje ob tem dogodku. Obeležje je oblikovala mlada ajdovska kiparka Anja Kranjc. Ob osrednjem obeležju na velikega umetnika spominja še informativna tablica na hiši na Slomškovi 8, kjer je nekaj časa stanoval.
Vrhunec celoletnih praznovanj sklenjen z osrednjo slovesnostjo
Skozi program osrednje slovesnosti ob častitljivi obletnici sta obiskovalce, ki so pošteno napolnili telovadnico šturske šole, v čarobni svet lutk in praznični čas popeljala Betina in Brigela, lika iz prve Klemenčičeve lutkovne predstave. Pred govorniški mikrofon je prva stopila ravnateljica šole, Ava Curk ter pripovedovala o nastajanju projekta – lotili so se ga predvsem zato, ker je bil Klemenčič doma iz njihove soseske. Nato je spregovoril župan Marjan Poljšak, prijetno presenečen nad doživetim. Osrednji nagovor pa je pripravil raziskovalec Klemenčičevega življenja, lutkovni režiser Matjaž Loboda. Orisal nam je pomen dela Milana Klemenčiča za slovensko lutkovno umetnost. Čeprav iz zgodovine na plano počasi prihajajo novi podatki o lutkarstvu v Sloveniji in ne moremo več govoriti, da je Klemenčičev Mrtvec prva slovenska lutkovna predstava, je pa zagotovo prva slovenska avtorska lutkovna predstava, z njo pa pričetek slovenskega lutkovnega gledališča in slovenske lutkovne umetnosti nasploh. Klemenčičevo lutkovno ustvarjanje je kar dvakrat prekinila vojna, po prvi se je z družino preselil v Ljubljano in tam spodbudil nastanek prvega slovenskega pravega lutkovnega gledališča, iz katerega je kasneje nastalo današnje Ljubljansko lutkovno gledališče. S svojo ustvarjalnostjo je bil zgled mnogim umetnikom, tudi Venu Pilonu, ki je sodeloval že v njegovih Šturskih predstavah, pa tudi kasneje, v Ljubljani. O pomenu dela Milana Klemenčiča govorijo mnoga priznanja, posthumno pa je postal tudi član mednarodne lutkovne organizacije UNIMA. Matjaž Loboda je hranitelj lutkovne zapuščine Klemenčiča, velik del le-te si je moč ogledati na stalni razstavi, na »kašči« Ljubljanskega lutkovnega gledališča.
Osrednja slovesnost pa nam je poleg modrih besed ponudila tudi veliko lepega, ustvarjalnega in prisrčnega. Režiserka Urška Kranjc je domiselno sestavila drobce mnogih zgodb: Klemenčičevih likov, znanih lutkovnih predstav in slovenskih zgodb v različnih lutkovnih tehnikah ter na oder postavila najmanjše, srednje, velike in največje šolarje, ki so pripovedovali, igrali, peli in plesali ter publiko spravili do takšnega navdušenja, da so ob koncu doživeli huronske ovacije. Čestitke!
In tako so Klemenčičeve lutke, čeprav simbolično, vendarle nazaj doma!
Povezava na foto-zgodbo iz praznovanja
