Burja odnašala rodovitno zemljo

datum: 16.02.2012
kategorija: Novice

Burja, ki je pustošila zadnjih 14 dni po Vipavski dolini je povzročila do v vsej znani zgodovini največjo škodo na kmetijskih zemljiščih. Največja škoda je nastala zaradi odnašanja rodovitne zemlje iz njiv na južne bregove doline in v melioracijske jarke.

Burja, februar 2012 Njivske površine s presušeno in premrznjeno plastjo drobne zemlje je zaradi 14 dnevnih močnih sunkov burja dvigovala in odnašala. Zaradi izredno nizkih temperatur je zemlja preko noči zmrzovala, kar je povzročalo odstopanje zgornje plasti tal in odnašanje zemlje v presledkih vseh 14 dni.

Zemljo je odnašalo od vsepovsod, najbolj pa so jo skupila polja na odprtih predelih. Po grobih ocenah naj bi odneslo preko 10.000 kubičnih metrov rodovitne prsti, s katero so zasuti melioracijski in obcestni jarki, nanašalo pa jo je tudi v zavetrne kotičke, kjer so nastajali pravi zameti ter v reko Vipavo, in z vodo proti morju.

Burja, februar 2012 Direktna škoda je tako nastala predvsem na posevkih ozimnih žit, po ocenah je okoli 200 hektarov poljščin tako poškodovanih, da bo potrebno površine preorati in jih zasejati z drugo kulturo. Vinogradi in sadovnjaki na poljih so v smeri burje pihanja in posledično letečega drobnega kamenja „zbrušeni“, vidne so poškodbe rodnih oči. Škodo na trajnih nasadih bo vidna šele ob pričetku odganjanja trajnih nasadov, posledice nizkih temperatur v pa se bodo verjetno prav kmalu pokazale pri mladih drevesih v oljčnih in sadnih nasadih.

Zadnje tako obsežno odnašanje zemlje se je zgodilo v letu 1984, po izvajanju melioracij. Takrat je zemljo odnašalo na poljih, ki so bila preorana po melioracijah v Lokavcu in okolici Vipave.

Nenadomestljiva škoda je v naravi nastala zaradi odnašanja rodne zemlje. To škodo je tudi najtežje ovrednotiti. Proces naravne razgradnje 1 cm debele plasti apnenca in nastanek zemlje v naravi traja približno tisoč let, v 14 dnevih pa je na burji izpostavljenih poljih odneslo tudi do 3 cm, kar je dovolj zgovoren dokaz katastrofe, ki se je pripetila.

Čiščenje z zemljo zapolnjenih vodotokov in melioracijskih jarkov bo na poljih predstavljalo velike dodatne stroške. Nujno je čimprejšnje organiziranje vseh služb in kmetov za odstranitev zemlje iz vodotokov in melioracijskih jarkov še pred večjim deževjem, kar bo zmanjšalo posredna škodo, ki bi nastala zaradi zamašitve drenažnih cevi, ki so speljani v odvodne jarke.
Share