Grafika v Pilonovi galeriji

datum: 25.04.2012
kategorija: Novice

V mesecu maju in delu junija bo Pilonova galerija obarvana v znamenju grafike. Od 3. maja bo na ogled grafični opus Božidarja Teda Kramolca, ki letos praznuje svojo 90. pomlad, s 1. junijem pa bodo na ogled izbrani grafični listi iz zbirk Pilonove galerije. Ob tej priložnosti bodo šli v prodajo ponatisi grafik Vena Pilona iz originalnih grafičnih plošč, ki jih hrani Pilonova galerija.

Božidar Ted Kramolc, Ljudmila, monotipija, 1976 Razstavljene grafike Teda Kramolca izhajajo iz umetnikove donacije Pilonovi galeriji, ki je bila predstavljena in vključena v zbirko leta 2011. Naj spomnimo, da je bil v lanskem letu v Pilonovi galeriji in Galeriji Ars v Gorici obširno predstavljen njen risarski del, tokrat pa bo javnosti na ogled 31 Kramolčevih grafik, natančneje linorezov, jedkanic, litografij, monotipij in suhih igel. Že iz tega nabora je razvidno, da se Kramolc kot odličen risar tudi v grafiki poslužuje tehnik, ki so bližje risbi. Po drugi strani pa risbe velikokrat nastopajo kot predloge ali priprave na svojo realizacijo grafični tehniki, kar bo vidno tudi na razstavi, saj je v risarskem delu donacije mogoče zaslediti več študij za grafiko ali motivov, ki nastopajo v obeh zvrsteh.
Če se grafika z risbo v njegovem opusu tekoče steka ena v drugo, mu ta zvrst hkrati pomeni antipod slikarstvu, saj umetniku odpre nov svet sproščene in žive linije, črte, osvobojene zapor in zavor. Poleg pejsaža in portreta, ki ostajata poglavitni tematiki v njegovem ustvarjanju, zaznamujejo dobršen del njegovega grafičnega opusa motiv ženske podobe (npr. ciklus »Kopalke«), portreti in avtoportreti ter simbolistične kompozicije. Najzgodnejše grafike sodijo že v čas druge svetovne vojne, tej zvrsti pa se je še posebej posvetil v svojem novem življenju v Kanadi v začetku 50. let, ko je po končanem študiju slikarstva nadaljeval šolanje na grafični specialki na Ontario College of Art, ki ga je zaključil leta 1953.

Veno Pilon, Lakota, jedkanica, 1921 Izbor grafik iz zbirk Pilonove galerije, ki bo prevetril naš depo in - nekatere po dolgem času, druge prvič - na ogled postavil izbrane grafične liste, je sklepno dejanje procesa, ki zajema pregled stanja tega sklopa zbirke, dopolnitev dokumentacije, splošen pregled del ter z njimi povezanih strokovnih prispevkov in razstavne dejavnosti ter primerno ureditev in nadaljnje hranjenje v depoju.
Grafična zbirka Pilonove galerije šteje v tem trenutku 397 del vsega skupaj sedemdesetih slovenskih in tujih avtorjev, ki so zastopani s po eno ali več grafikami. Skoraj tretjino zbirke predstavljajo Pilonova dela iz časa študija v Pragi in v Firencah (linorezi, jedkanice in suhe igle)ter iz njegovega drugega grafičnega obdobja, ko se je v 30. in 50. letih v Parizu posvečal suhi igli, sitotisku in linorezu, na katere je vplivala motivika velemesta in tamkajšnjega bohemskega življenja. Ostala dela sodijo v dve zbirki: 19 del je prišlo v galerijo z donacijo umetnostne zgodovinarke Laure Safred, ki zajema italijanske avtorje ter pripadnike slovenske narodnostne manjšine v Italiji, večina grafik pa sodi v t.i. Zbirko del Pilonovih prijateljev, pri čemer gre tako za resnične Pilonove prijatelje in njegove sodobnike (večina teh del je prišla v našo zbirko s Pilonovo zapuščino) kot Prijatelje Pilonove galerije, ki so svoja dela darovali namenoma za zbirko, največkrat po osebni razstavi. Številčno izstopata poleg Pilonove in Kramolčeve še grafični zbirki Jeana Vodaina s 66 listi in Marjana Pogačnika z 28 reliefnimi grafikami, po svojem pomenu pa izstopajo tudi manj številčne, a dragocene donacije, na primer dela, ki sta jih Pilonu in Pilonovi galeriji podarila Božidar in Tatjana Jakac.
Celotno zbirko zaznamuje tehnična pestrost, saj je v njej zastopanih preko dvajset grafičnih tehnik in njihovih kombinacij od lesoreza do računalniške grafike in od sitotiska do reliefne barvne jedkanice. Tej se pridružuje še časovna in slogovna raznovrstnost, saj najstarejša, Pilonova grafika nosi letnico 1920, najnovejša pa je Jejčičeva grafika iz leta 2008, ki vsekakor ni zadnja, saj je zbirka živa in odprta za nove pridobitve. Ujete v širok časovni lok nam te grafike predstavljajo presek vseh glavnih obdobij slovenske grafike v 20. stoletju, ki se pne od ekspresionizma, partizanskega tiska, Ljubljanske grafične šole, slogovnega pluralizma 70. let ter že izoblikovanih govoric najpomembnejših predstavnikov slovenske grafike skozi 80. in 90. leta vse do danes.
Tisto, kar najbolj zaznamuje grafično zbirko Pilonove galerije, pa so osebne zgodbe in prijateljski odnosi, toplina in altruizem, saj zbirka ni nastajala z določeno zbiralno politiko, temveč je večina del v zbirko prišla z darili avtorjev, njihovih sorodnikov ali drugih lastnikov umetnin, ki so se v prid širše javnosti svojim grafikam odpovedali v spomin na Pilona ali iz spoštovanja do Pilonove galerije.

Tiskovno sporočilo ob razstavah, Pilonova galerija Ajdovščina
Share