Tudi pesnik je zaklad

datum: 27.12.2012
kategorija: Novice

V Budanjah je sredi jeseni potekala zaključna prireditev celoletnega projekta dramsko-kulturnega društva. Izdaja pesniške zbirke z naslovom: Tudi pesnik je zaklad.

Ivan  Krašna je v uvodu zapisal: »Zagotovo lahko rečemo, da je v Budanjah kultura doma. Glavna stebra društvenega življenja v vasi sta pesem in igra. Pevski zbori in dramska skupina so ime naše vasi ponesli med ljubitelje kulture v bližnje in tudi precej bolj oddaljene kraje.

Naslednji steber budanjske kulture pa so zagotovo tudi naši sokrajani, ki svoje misli, opažanja, skrbi,… radi predstavijo v rimah. To udejstvovanje pa običajno veliko bolj skrito, saj je omejeno na praznovanja v zaprtih krogih, se kaka pesem sliši ob pomembnejšem prazniku v cerkvi ali na kakšni v okviru krajevne skupnosti.

No, tudi na tem področju se je v zadnjem času marsikaj spremenilo. Izdanih je nekaj pesniških zbirk naših sokrajanov, pregleda nad tem, kdo vse spleta rime, pa v vasi ni.

V  zadnjih dveh letih sem počasi, enega za drugim, opažal namige, naj nekaj naredim tudi na tem področju. Ko pa sem dobil prošnjo z ene od pomembnejših slovenskih radijskih postaj, naj poskusim ugotoviti, kdo je bila gospa, ki je sicer že kar nekaj let pokojna, je pa pisala čudovite pesmi, sem vedel, da se tega izziva moram lotiti.

In tako kot sem bil pri projektih, ki sem jih že izpeljal, kar navajen, sem povsod, kamor sem nameraval potrkati, naletel na odprta vrata. Povsod sem našel ljudi, ki so pripravljeni ,pomagati. Prva spodbuda je prišla od novega vodstva Dramsko-kulturnega društva., ki je takoj sprejelo idejo, da projekt izpeljemo v društvenem okviru. Sledil  je dopis sokrajanom in soliden odziv budanjskih pesnikov. Nekateri zadržani in malce negotovi, drugi odločni in pripravljeni na akcijo.

Ko sem razmišljal, komu zaupati vodenje zaključne prireditve, na kateri bo projekt predstavljen, sem se slučajno udeležil koncerta naših pevcev v sosednjem kraju. Koncert je vodila naša sokrajanka, ki jo je življenjska pot, predvsem pa ljubezen, pred kratkim odpeljala iz naše vasi. Čez slab mesec sem jo ob slučajnem srečanju prosil za sodelovanje. Dogovorjena sva bila takoj. Kljub oddaljenosti, družinici in obilici drugega lastnega dela (prav v dneh, ko je bilo dela največ, je oddala diplomo) je sprejela velik del odgovornosti in dela. Ni čudno, da so se elektronske pošte med Budanjami in Nevljami pri Kamniku pošiljale ob silno nenavadnih urah, pogosto pozno zvečer, pa celo ponoči.

Sledila je ideja, da se k sodelovanju povabi tudi krajane Dolge Poljane, saj nas povezujejo tako fara kot šola, pa še marsikaj. Tudi tu so bila vrata za sodelovanje odprta in pomoč zagotovljena.

Seveda brez finančnih  sredstev takega projekta nikakor ni možno izpeljati. Ker sem se že pred nekaj leti odločil, da bom za vsak projekt poskusil najti enega sponzorja,ki bo projekt podprl,kot generalni

Sponzor,sam sem za projekt zaprosil našega sokrajana,ki je s svojimi izdelki prisoten v marsikaterem domu. Dogovorjena sva bila v dobri minuti.

Več glav več ve, zato sem se tudi tokrat obrnil na enega izmed članov prejšnje ekipe sveta KS, s katerim sva v preteklosti sodelovala pri več dogodkih, nazadnje pri projektu Mlini in žage na potoku Šumljaku. Kratki intenzivni sestanki so začrtali osnovne poteze pričujoče knjige.

Ker je potrebno gradivo pred tiskanjem poslati v lektoriranje,sem razmišljal, ali smo to sposobni narediti z lastnimi močmi. Poleg voditeljice programa, ki je bila takoj pripravljena na dodatno delo, sem poskusil najti še nekoga, saj 200 strani gradiva ni mačji kašelj. Ko sem sredi priprav na večerjo tako rekoč  vdrl v eno od budanjskih hiš, nisem  dobil le zagnane učiteljice, ki je bila takoj pripravljena pomagat, ampak tudi ponudbo, da pri izvedbi projekta kot sponzor pomaga njihovo družinsko podjetje. Vprašaš za prst, pa dobiš celo roko. Ker sem problem sponzorstva že rešil, sem ponudbo hvaležno odklonil. Upam, da imam nekaj v dobrem za naslednja leta. Sledil je obisk pri srednješolcu, za katerega sem že nekaj časa vedel, da mu barve in likovno izražanje pomenijo posebno veselje. Nad idejo, da prav on pripravi naslovnico je bil sprva presenečen, potem pa vedno bolj navdušen, pa še mama je dala eno roko.

Ko si je naša voditeljica zamislila okviren potek programa, sem za sodelovanje prosil  cel spisek potencialnih nastopajočih: pevce, igralce,šolarje, …  No, sedaj sem že dolgočasen. Vsi  so  rekli ja.

S predsednikom  sveta KS sva se o vlogi njegove ekipe dogovorila kar ob kozarčku odličnega iz domače kleti. Brez odličnega sodelovanja med društvi in vodstvom KS kulturno in vaško življenje zagotovo hitro zamre. Kolesje se je zavrtelo. Številni telefonski klici, kratka sporočila, pogovori v živo. Le kdo jih je preštel, samo elektronskih sporočil (e-mailov)  sem naštel preko 150!!!

Hvala vsem avtorjem, ki ste se ojunačili in bili pripravljeni  biti del projekta. Odločili  sem se, da vas posebej ne bomo  predstavljali. Naša fara ni tako velika in mislim, da se poznamo skorajda vsi. Tudi s poznavanjem tistih, ki so ali še živijo tisoč kilometrov daleč, menim, da ne bo težav. Hvala svojcem tistih, ki jih ni več med nami, da ste nam pomagali.

Posebna zahvala nastopajočim in ekipi, ki je poskrbela za vsa drobna opravila.

V tem uvodu zaman iščete  imena in priimke članov majhne, a zagnane ekipe. Našli jih boste nekje v knjigi. Skromno, kot so bili skromni  ob sodelovanju, na zadnjih straneh. »

 Tako je potekal o delo skozi leto. Na prireditvi,ki jo je režirala in vodila Ana Gruden, so s petje sodelovali še tercet AMI, oktet Šumljak, vokalna skupina Grlica, dramski del so predstavili člani dramske skupine Budanje in šolarji OŠ Šturje, podružnica Budanje, ter cel kup posameznikov recitatorjev in pevcev .Po prireditvi , so nas  s kozarčkom rujnega  razveselili budanjski vinarji, z dobrotami pa kmečke žene,ki so  na naših prireditvah vedno pripravljene za sodelovanje. Hvala še enkrat  vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k izvedbi projekta. Če je pa med vami kdo, ki bi želel knjigo imeti doma,  nas lahko pokliče, ali pa kar obišče v Budanjah.

(AP)

 

Share