Velikonočni prazniki

datum: 29.03.2013
kategorija: Novice

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, na ta dan praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih. To je praznik novega življenja, pričakovanja pomladi in nove letine. Želimo vam blagoslovljene velikonočne praznike in veselih praznovanj v krogu vaše družine.

Po tradiciji je velikonočna miza praznično obložena. O kulinarični dediščini ob velikonočnih praznikih na Vipavskem smo povprašali zgodovinarko Slavico Plahuta, raziskovalko kulinarične dediščine. Jedi ob teh praznikih so polne simbolike.

Osnovni je velikonočni kruh, pinca, drugod po Primorskem mu rečejo tudi žegnanca, »obejen« kruh (obeljen z maščobo). Kruh (tudi potica) pomeni Kristusovo telo, hkrati pa je to dar narave, božji dar, plod dela človeških rok. Simbolično ima kruh tudi tri zareze, lahko v različnih oblikah, tudi v obliki trikotnika, ki simbolizira božje oko.

Velikonočni pršut pomeni velikonočno jagnje. Milo jagnje se žrtvuje, kot se je žrtvoval Kristus.

Jajca simbolizirajo kristusovo vstajenje. Tako kot se pišče izkljuje iz lupine, je Kristus vstal iz groba. Hkrati pa gre simboliko iskati tudi v predkrščanskem prazniku novega življenja, rojstva, pomladi. Jajčka so na Vipavskem največkrat pobarvali s čebulnimi olupki, krašenje ni bilo tako bogato, kot na primer v Beli krajini. Značilnost našega konca pa je želatina – žepca. Na praznični mizi ne sme manjkati niti hren, ki ponazarja žeblje ali žolč.

Zanimivost naših krajev so menihi. Gospa Slavica Plahuta se je odpravila po sledeh menihov: »Srečamo jih v Soški dolini, v Cerknem jim rečejo »cunta miha«, v Mirnu jim rečejo »kančon«, Ilirska Bistrica pa ima ime »šišare«, kot v Istri ali na Hrvaškem. Pojavljajo se na obeh straneh meje, na drugi strani jim rečejo »titole« ali« fratini« al »frati« (menihi) in se nadaljujejo po vsej Dalmaciji, vse do Albanije. Okrašeni so z jajcem, to je pravoslavna značilnost, za kito pa mislim, da izhaja iz židovstva.« 

Share