Nevidni in pozabljeni

datum: 10.03.2014
kategorija: Novice

V Lavričevi knjižnici smo predstavili knjigo Nevidni in pozabljeni, ki govori o izseljevanju v Argentino med obema vojnama.

Danes mladi raziskovalec Miha Zobec je za svojo diplomsko nalogo na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze Maribor na primeru vasi Pliskovica raziskoval problem izseljevanja v Argentino v času med obema vojnama. Poleg obsežne literature, ki se ukvarja s problemom izseljenstva, se je avtor oprl na dokumente zasebnih zbirk in sicer še ohranjena pisma, ki so prihajala čez ocean v obe smeri, fotografije in pa osebne intervjuje tako v Argentini kot v Pliskovici. Skupaj z avtorjem sta problematiko izseljenstva pomagala odstirati še dr. Aleksej Kalc, ki se tudi sam ukvarja migracijsko problematiko prebivalstva, pa tudi z ustno zgodovino in  izseljenskimi korespondencami, in dr. Irene Mislej, ki se je rodila staršem izseljencem v Argentini.

Prav gotovo je za raziskovanje problema izseljenstva pomembna tudi ustna zgodovina, torej zgodovina malega, preprostega človeka, ki pa jo ljudje dosti bliže občutimo. Pisma so prav gotovo en tak vir, saj se nam v njih, tudi med vrsticami, kažejo splošna in lokalna ozadja tako doma kot v Južni Ameriki, ki so botrovala izseljevanju. Spoznavamo sam potek izseljevanja in vlogo, ki so jo pri tem imele sorodstvene in »vaške« vezi. Kažejo nam, v kakšno okolje so izseljenci prišli, kako so iskali delo, iz njih spoznavamo njihov način razmišljanja, prilagajanjem običajem v novem svetu, hkrati pa jih zanimajo novice od doma, dogajanje v domači vasi. Izseljenci so tudi v novem svetu ohranili nekakšno vaško skupnost, si pomagali med seboj in pismo, ki je poromalo domov, je vsebovalo podatke tudi o življenju drugih izseljenih vaščanov. Obratno seveda so pisma v Argentino prinašala tudi  novice iz domačih logov. Seveda je potrebno ob prebiranju te korespondence zavzeti tudi določeno distanco, saj so določene situacije olepševali in o slabih  osebnih stvareh raje niso pisali. Domačim so želeli dati občutek, da so na varnem, čeprav ni bilo vedno tako.

Predstavitev je bila pravo meddruštveno sodelovanje, saj jo je knjižnica pripravila skupaj z Razvojnim društvom Pliska iz Pliskovice, ki je knjigo tudi izdalo, pisma pa sta prebirali  Jožica Forčič in Karin Radovič iz SKD Vigred iz Šempolaja.

Zdenka Žigon

Share