V Sloveniji imamo 12 bibliobusov, prav vsi se danes mudijo v Ajdovščini, med njimi pa je tudi gostujoča potujoča knjižnica iz hrvaškega Karlovca. Sekcija potujočih knjižnic pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije je namreč Lavričevi knjižnici, ob praznovanju 150. obletnice, zaupala organizacijo 18. strokovnega srečanja in festivala »bibliobusov« Slovenije.
Direktor Lavričeve knjižnice Artur Lipovž, župan Marjan Poljšak in Matjaž, knjižničar domačega bibliobusa Na Lavričevem trgu v Ajdovščini so bibliobuse in knjižničarje pozdravili predstavniki mnogih knjižničnih in drugih kulturnih ustanov, veselja ob današnjem praznovanju jim je zaželel tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Direktor domače knjižnice, Artur Lipovž, pa je vesel, da se je festival tako lepo začel, pred seboj pa ima še osrednje praznično dejanje – ob 18. uri bo namreč v Lavričevi knjižnici proslava ob 150-letnici organiziranega branja v Ajdovščini.
Bibliobusi danes krasijo osrednji ajdovski plac, jutri pa bodo še vipavskega – velja si jih ogledati, res so zanimivi. Večina je velikih, nekaj je manjših. Pisani in polni knjig so, večina obiskovalcev, pa tudi knjižničarjev, pa meni, da je prav naš bibliobus Lavričeve knjižnice najlepši med vsemi. Verjetno tudi zato, ker je razmeroma nov, živahno in privlačno zunanjo podobo pa mu je vdahnil domači oblikovalec in umetnik David Ličen.
NEKAJ ZANIMIVOSTI
Voznik - knjižničar domačega bibliobusa Igor in knjižničar Matjaž v klepetu s sedmo silo .. Na gornjem Vipavskem so korenine potujočega knjižničarstva stare toliko kot začetki knjižničarstva – stari zapisi pričajo, da je čitalnica, ki je ustanovila knjižnico, knjige pošiljala tudi po vaseh. Natančnih podatkov o organizaciji izposoje, načinih in poteh ter vsebini ni, a kljub temu lahko našega ustanovitelja dr. Karla Lavriča štejemo za »praočeta« potujoče knjižnice na tem območju. Za zametek potujoče knjižnice štejemo nabavo dveh usnjenih kovčkov s policami, v vsakem je bilo okoli 100 knjig. Knjižnica je kovčka s knjigami odpeljala »na teren« na Col leta 1971. Sledila sta še dva kovčka v tovarni Tekstina.
Prvi bibliobus, ki si ga je tedanja občina Ajdovščina delila še z drugimi iz severne Primorske, je prišel 1975, naslednje leto bo od tedaj 40 let.
Za prvega pravega potujočega knjižničarja na Slovenskem – in celo na Balkanu – stroka šteje mlinarja Lovra Stepišnika s Štajerskega, ki je v konec 19. stoletja pošiljal knjige na pot v košu, ki ga je nosil sam ali pa drug moški.
V svetu so prve potujoče knjižnice delovale tako, da so jih najprej naložili na konjske hrbte ali na mule, nato so jih prevažali z vozovi, z razvojem transporta so se spreminjale tudi oblike prevoza.
Šoferji - knjižničarji slovenskih in Karlovške potujoče knjižnice Na Norveškem in drugo na severu knjige še danes prevažajo med fjordi in otoki v ladjah in čolnih, ponekod v Afriki se kot »bibliobus« najbolje obnese kamela, v drugih deželah, denimo v Indiji je nezaustavljiva potujoča knjižnica slon.
