Po terasah in suhozidju

datum: 03.02.2021
kategorija: Novice

V sklopu projekta bodo obnovljena tudi zanimiva napajalna korita, skrita v gozdiču nad Gojačami.

Občini Ajdovščina je na razpisu LAS Vipavska dolina uspelo pridobiti nepovratna sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za projekt oživljanja teras in suhozidov na pobočju Čavna.

Iz želje po novem razvoju je nastala ideja o oživljanju starodavnih teras in suhozidov na pobočju Čavna. Občina Ajdovščina je v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi Črniče, Gojače-Malovše in Vrtovin ter društvi iz področja dediščine in turizma na tem območju zasnovala načrt kako ohraniti zanimivo dediščino na območju ter ga na tej podlagi še dodatno razvijati in oplemenititi s turistično ponudbo. V sklopu projekta Po terasah in suhozidju bodo uresničeni trije cilji - urejena bo pohodna pot med Ravnami nad Črničami in Lozarji v Vrtovinu, opravljen bo popis teras in suhozidov, zainteresirani domači javnosti pa bodo ponujene izobraževalne vsebine. Projekt je na razpisu LAS Vipavske doline pridobil 52.602,32 evra nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za razvoj podeželja, kar je dobri dve tretjini celotne vrednosti, ocenjene na 73.000 evrov.

Pohodna pot bo speljana po obstoječih poteh, ki bodo dobro sanirane, trasa pa primerno označena. Pot od Lozarjev do Raven bo vodila mimo mnogih zanimivosti, kot so v 5. stoletju zgrajen rimski vodni stolp – najvišja še ohranjena tehnična rimska zgradba v Sloveniji, po drugi vojni v spomin na vse žrtve vojne na temeljih nekdanje zgrajena cerkev Sv. Pavla na školu Sv. Pavla, pa srednjeveška utrdba Tabor na Ravnah nad Črničami … V sklopu projekta bodo obnovljena tudi zanimiva vodna korita za napajanje živine v Gojaški gmajni. Na privlačnih razglednih točkah bo postavljena urbana oprema – klopi in mize.

Tabor nad Črničami Posebna zanimivost pobočja pod Čavnom so že od daleč vidne terase, ki pa jih že prerašča čas. Preteklost nam pripoveduje o skrbnosti, iznajdljivosti in pridnosti nekdanjih prebivalcev območja, ki so znali izkoristiti naravne danosti in jih obrniti sebi v prid. Kulturno krajino so skozi stoletja oblikovali kmetje, ki so s podpornimi zidovi ustvarjali terase za njive in vrtove. Zidovje so zlagali iz kamenja, ki so ga pobirali z njiv, brez veziva in tako ustvarjali 'grubelce', oziroma zares imenitne suhozide. V sklopu projekta bo opravljen popis teras in suhih zidov na območju. Čeprav se je funkcija suhih zidov skozi čas izgubila, pa ostajajo pomemben element naše kulturne dediščine. Za gradnjo takih zidov so potrebne posebne veščine in spretnosti, to je pomembno tradicionalno znanje naših prednikov. Leta 2018 je na podlagi nominacije osmih držav, med njimi tudi Slovenije, UNESCO suhogradnjo vpisal na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Projekt Po terasah in suhozidju bo zainteresirani javnosti ponudil tudi izobraževalne vsebine – v sklopu delavnice gradnje suhih zidov bo obnovljen eden takih zidov v Lozarjih. Prezentirana terasirana krajina in obnovljeno suhozidje bosta odlično dopolnjevala obstoječo turistično ponudbo.

Za izvedbo projekta je vse nared, pridobljena je tudi že vsa potrebna dokumentacija, vključno s soglasji Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Zavoda za varstvo naravne dediščine. Z izvedbo se bo pričelo spomladi, zaključek pa je načrtovan v letu 2022.