Zaščitimo čebele, saj zagotavljajo življenje!

datum: 20.05.2021
kategorija: Novice

Danes je svetovni dan čebel. Obeležujemo ga od leta 2017, ko je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije Generalna skupščina OZN sprejela resolucijo in 20. maj namenila opozarjanju na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, ki nam zagotavljajo biotsko raznovrstnost, hkrati pa na svojih krilcih nosijo tudi pomembno breme zagotavljanja proizvodnje hrane.

20. maj je rojstni dan Antona Janše (1734-1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva. Cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju – bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu.

Čebele in drugi opraševalci pa so danes v nezavidljivem položaju – zaradi človekovih aktivnosti se namreč njihove populacije zmanjšujejo, mnoge vrste so že ogrožene. Ste vedeli, da je od opraševanja odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu? Poleg tega pa imajo pomembno vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. Pravočasna zaščita čebel in drugih opraševalcev tako lahko pomembno prispeva k reševanju vprašanj globalne preskrbe s hrano.

Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca – vsak dvestoti Slovenec je čebelar, mnogim pa ta dejavnost predstavlja način življenja. Naša avtohtona čebela kranjska sivka je del slovenske narodne identitete, Slovenija je edina država članica EU, ki je zakonsko zaščitila čebele, bila je med prvimi, ki je prepovedala uporabno nekaterih čebelam škodljivih pesticidov.

Otroci so risali panjske končnice. Čebelarstvo je močno zakoreninjeno tudi v Vipavski dolini. O čebelah in čebelarjenju smo poklepetali z Antonom Žagarjem, upokojenim ravnateljem Osnovne šole Dobravlje, kjer še vedno skrbijo za svoj lastni čebelnjak. »Po čebelah se zgleduj« je svojčas nosil naslov likovnega natečaja dobravske šole, ki jo še vedno krasi čebelnjak prijateljstva – pestra paleta ustvarjalno izdelanih panjskih končnic. Pa ne gre zgolj za pridnost, ki jo simbolno povezujemo prav s čebelami. Anton Žagar namreč poudarja, da so te pomembne opraševalke tudi nadvse dobro organizirane, predvsem pa so človeku lahko zgled po odličnem sodelovanju – so negovalke, čistilke, stražarke, nabiralke …: »Čebela je pridna spremljevalka ljudi, brez katere si težko predstavljamo življenje.« Anton Žagar je že vrsto let član Čebelarskega društva Janka Vodopivca, ki združuje čebelarje občin Ajdovščina in Vipava, poimenovano pa je po kamenjskem učitelju, ki se je v prostem času posvečal čebelarjenju in ga razvijal kot vzorčen primer gospodarske dejavnosti na podeželju. Domače društvo je eno največjih in najboljših društev v Sloveniji. Njegov predsednik je Dušan Božič, šteje pa preko 180 članov. Povprečno vsak skrbi za 12 do 15 čebeljih družin, so pa tudi veliki čebelarji, ki imajo preko 100 panjev. Vipavske čebelice doma nabirajo predvsem akacijev in nekaj travniškega medu, čebelarji jih vozijo na pašo v kostanjeve in mešane gozdove predvsem okoli Podkraja, Hrušice, pa tudi na druge lokacije, po lipov med jih zapeljejo na Tolminsko … Letošnja sezona se je začela slabo, prva čebelja paša je šla po zlu, poleg tega pa se je Zofki vnel mehur, kot se je slikovito izrazil Anton Žagar, tako da rastlinje sicer cveti, vendar zelo slabo medi. Zanimiv je odnos čebelarjev do čebele, ki predvsem temelji na spoštovanju – čebela ne pogine, pač pa umre, pravijo njihovi skrbniki. Zato je 20. maj pomemben dan, dan opomina, da življenje ni samoumevno.