NIJZ opozarja na porast zajčje mrzlice na severno Primorskem

datum: 10.08.2021
kategorija: Novice

Bakterija, ki povzroča zajčjo mrzlico (tularemijo), je tudi na našem območju vse bolj razširjena. Doslej so potrdili že 17 primerov na severno Primorskem, tudi v naseljih v občini Ajdovščina. Bolezen se prenaša z ugrizom okuženega klopa ali stikom z okuženo živaljo, vir okužbe pa je lahko tudi onesnažena pitna voda. Previdno in samozaščitno v naravo in v stiku z drugimi zunanjimi opravili, pa tudi s pitjem vode iz vodnih virov v naravi, vodnjakov in drugih vodnih virov.

Pojav tularemije na severnoprimorskem območju se povezuje z mišjim letom in obilnimi padavinami v mesecu maju. Epidemiološka obravnava primerov zajčje mrzlice (tularemije) v severnoprimorski regiji je prvič v Sloveniji potrdila prisotnost bakterije Francisella tularensis v pitni vodi treh zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi, so pojasnili na NIJZ. Preiskava za potrditev vzročnosti še poteka. Najpogosteje se z bakterijo, ki povzroča bolezen, okužimo z ugrizom okuženega členonožca (klop, komar, muha), z dotikom ali ugrizom okužene živali, z uživanjem onesnažene vode ali živil (z nezadostno toplotno obdelavo mesa, zlasti zajčjega) ali z vdihovanjem onesnaženih delcev (aerosola v zraku). Tveganje za okužbo je večje pri opravilih v naravi, kot so: košnja trave, nakladanje sena, urejanje krajine (zlasti, ko stroji zapeljejo čez okužene živali ali njihova trupla). Bolezen se pogosteje pojavlja tudi pri ljudeh, ki se ukvarjajo z rekreacijo v naravi. Navadno se bolezen pojavi 3–6 dni po okužbi, značilni znaki so nenaden začetek z mrzlico ali vročino, glavobol, razjeda na koži, povečanje področnih bezgavk. NIJZ predvsem opozarja na možnost prenosa te redke, a zelo hude bolezni s pitno vodo. Za prenos bolezni s pitno vodo so najbolj dovzetni vodovodi brez urejene priprave vode. Zato je odsvetovano pitje iz vodnih virov v naravi, uporabnikom javnih vodovodov je odsvetovana uporaba morebitnih drugih virov pitne vode za lastno oskrbo s pitno vodo (hišne kapnice, vodnjaki), če nimajo urejene priprave vode in niso ustrezno vzdrževani. Lastnikom zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, svetujejo ureditev učinkovite priprave vode in ustrezno vzdrževanje vodovodov.

Dosedanje epidemiološke  obravnave nakazujejo, da je še vedno v porastu tudi mišja mrzlica, zato previdnost za preprečevane okužbe z obema boleznima ne bo odveč. Več informacij, kako se zaščititi, dobite na spletišču NIJZ.

Zajčja mrzlica - priporočila za prebivalce

Zajčja mrzlica - preprečevanje okužbe 

Share