Kako sadimo mestna drevesa?

datum: 11.04.2023
kategorija: Novice

Doslej je bilo v Ajdovščini posajenih 782 dreves in 538 grmovnic, prva, spomladanska faza sajenja se bo s saditvenimi deli zaključila konec tega meseca. V nadaljevanju objavljamo nekaj karakteristik mestnih dreves, vezanih na pojma sadilna jama in sadilna luknja.

Večina saditvenih del se izvaja na območju odprtih površin. Zgolj na dveh lokacijah parkirišča pri mestnem stadionu je bilo treba predpripraviti rastišče, pri čemer se je uporabila t. i. strukturna zemljina, ki omogoča hkrati povoznost in zaradi uporabe večje frakcije kamnov, s primesjo organske snovi, zadovoljive pogoje za rast in razvoj korenin.

Pri sajenju smo se srečujemo s pojmoma »sadilna jama« in »sadilna luknja«. Kakšna je razlika?

»Sadilna jama« za nova mestna drevesa predstavlja povečan rastni prostor pod pokrito talno površino v mestnem prostoru (npr. pokritost okoli dreves s tlakovci, asfaltom). Za ureditev sadilne jame je treba izvesti predpripravo rastišča v okviru zemeljskih del. Skladno s smernicami je treba za majhne drevesne vrste zagotoviti vsaj 12–16 m³ zemljine za rast in razvoj korenin, za srednje velike drevesne vrste 18–20 m³ in za velike drevesne vrste 24 in vse do 40 m³ zemljine. Če se lahko rastišča dreves pod pokrito talno površino med seboj povezuje ali spelje na odprte površine, je za drevesa to najugodneje, hkrati pa se tudi zmanjšajo navedene količine. »Sadilna luknja« za nova mestna drevesa predstavlja zgolj izkop manjšega dela zemljine v raščenem terenu (zelenica, odprti prostor). Globina sadilne luknje bi naj bila enaka, kot je višina koreninske grude/lonca in širina. Širina sadilne luknje bi naj bila nekoliko večja, okoli 1,5 kratnik premera koreninske grude.

In če smo pri sadilnih jamah in luknjah – kakšna je ustrezna globina sajenja za mestna drevesa?

Za uspešno rast in pričakovano dolgoživost mestnih dreves je ustrezna globina sajenja izrednega pomena. Praviloma se drevesne sadike mestnih dreves posadi tako globoko, kot so rasle predhodno. Zaradi racionalizacije vzdrževanja jih v drevesnicah ponavadi še dodatno zastrejo in zato se mora višina sajenja temu prilagoditi. Koreninski vrat mora biti v višini raščenega terena (kar lahko najbolje vidite v gozdovih, pri naravni rasti dreves iz semen). Če mlado ali odraščajoče mestno drevo v spodnjem delu debla izgleda kot »raven drog« (torej koreninski vrat ni nakazan/ni viden) je bilo drevo sajeno ali pregloboko ali se je posedlo zaradi pregloboko izkopane sadilne luknje ali se je posedlo zaradi neposedle zemljine v primeru urejanja večje sadilne jame. Zgolj nekatere drevesne vrste so pri tem izjema, npr. vrbe. Mestna drevesa, katerih koreninski vrat ni dobro viden (je zasut), najpogosteje stagnirajo v svoji rasti in razvoju, imajo spodnji del debla vedno vlažen, lahko razvijejo krožne korenine (drevo se samo »zadrgne«), so dojemljivejše na glive (npr. štorovke) in velikokrat zelo hitro propadejo ali propadajo počasi več desetletij.

V sklopu projekta »Ozelenitev javnih površin v Ajdovščini« se izvaja nadzor saditvenih del na ustrezno višino sajenja. Zaradi zgoraj navedenega, je globina sajenja za dolgoživost načrtno sajenih mestnih dreves izredno pomembna, sploh če želimo naslednjim generacijam zapustiti senco odraslih mestnih dreves, ki bo z njimi sobivala tudi leta 2080.

< nazaj na prejšnjo vsebino