Drugo srečanje partnerjev projekta Ero-STOP

datum: 04.10.2024
kategorija: Novice

Občina Ajdovščina je bila gostiteljica drugega srečanja partnerjev projekta Ero-STOP, ki s svojim čezmejnim delovanjem prinaša napredek zlasti na področju prilagajanja podnebnim spremembam, s poudarkom na inovativnih pristopih na področju erozije.

tProjekt Ero-STOP, ki se izvaja v sklopu programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, se je začel 15. aprila 2024. Aktivnosti projekta se bodo izvajale dve leti, delovanje čezmejne ekspertne skupine pa bo trajalo še dlje, saj bo skupina delovala kot posvetovalno telo za številne institucije. 2. oktobra 2024  je v prostorih Obrtno podjetniške zbornice Ajdovščina potekalo drugo srečanje partnerjev projekta Ero-STOP. Srečanje je predstavljalo pomembno priložnost za pregled trenutnih aktivnosti in načrtovanje naslednjih korakov projekta. Po kratki pogostitvi in uvodnih nagovorih s strani predstavnice gostiteljice dogodka, Občine Ajdovščina, smo nadaljevali z aktivnim delom partnerskega sestanka.

Na srečanju so WP1 predstavili predstavniki KGZ NG: Karmen Bizjak Bat (VP), ki je predstavila prihodnje aktivnosti in projektne rezultate za WP1, ter Vasja Juretič, ki je govoril o tehničnih vidikih erozije na slovenskem ozemlju.  Svoj prispevek k aktivnostim WP1 so dodali še  Barbara Fortuna (Univerza v Ljubljani), ki  je poročala o stanju slovenske zakonodaje ter Alberto Bonora (IUAV), ki je predstavil stanje zakonodaje na evropskem, nacionalnem ter regionalnem nivoju v Italiji. Tanja Dimitrijević (Občina Ajdovščina) je moderirala srečanje in koordinirala projektne aktivnosti ter predstavila aktivnosti in rezultate WP2. Predstavnik VeGAL-a, vodilnega partnerja za komunikacijo, Marco Dal Monego je govoril o komunikacijski strategiji in aktivnostih na projektu. Zadnja predstavitev prvega sklopa se je nanašala na pregled projektnih stroškov in načrtovano porabo v sledečih obdobjih poročanja za doseganje finančnega načrta projekta. Ta del je predstavil Igor Košir kot zunanji izvajalec za tehnično pomoč vodilnega partnerja.  Prvotno načrtovane popoldanske aktivnosti ogleda dobrih (in slabih) praks plazu Slano Blato in erozijskega območja Zavino so bile zaradi izredno slabega vremena in nepredvidljivega stanja na terenu predstavljene v obliki fotografskih in video posnetkov ter s prikazom časovne kronografije poteka dogodkov, ki so vplivali na sedanjo situacijo. Lokaciji sta bili predstavljeni s strani poveljnika Civilne zaščite Ajdovščina, Igorja Benka ter s strani koordinatorja za CZ na Občini Ajdovščina, Matevža Brataševca. Poleg samega poteka dogodkov sta oba predstavila potek sanacije območij in izpostavila ključne analize vzroka in posledic ter načine, kako bi v prihodnje takšne dogodke lahko preprečili. Vsebina praktičnih predstavitev je bila strokovno tolmačena v italijanski jezik.  Po predstavitvah se je nadaljeval konstruktiven pogovor s kolegi z Univerze v Ljubljani, ki so pred skoraj 25 leti sodelovali pri sanaciji plazu Slano blato. Kolegi so izpostavili pomembnost obravnave plazovitega območja za naš projekt - kljub temu, da to ni direktno erozija.  Na samem plazovitem območju se konstantno pojavljajo erozijska žarišča, ki vplivajo na premikanje plazu. Pristopi k sanaciji celotnega območja se namreč lahko prenesejo kot dobra praksa tudi na območja, podvržena zgolj eroziji.

 t