Čestitka župana Tadeja Beočanina ob državnem prazniku

datum: 15.09.2018
kategorija: Novice

»Drage občanke in cenjeni občani, Primorke in Primorci, čestitam vam za praznik in vas vabim da s ponosom praznujemo spomin na priključitev Primorske k matični domovini.

Današnji praznik namreč simbolizira povezanost in enotnost primorskega ljudstva v dolgotrajnem boju za združitev z matičnim narodom. Primorska je bila namreč prevečkrat žrtvovana zaradi geostrateških interesov velikih sil. Resda na svetovnem zemljevidu ne zaseda veliko ozemlja, pa je Primorska kljub majhnosti dežela trpežnih, ponosnih in pogumnih ljudi, ki so kot prvi na svetu občutili gorje fašizma, toda nasilje je le še utrdilo pripadnost slovenskemu narodu in jeziku. Praznika se veselimo tudi zato, ker predstavlja enega od temeljnih kamnov slovenske državnosti. Zato se moramo toliko bolj zavedati dogodkov iz naše zgodovine, ki so nas povzdignili v narod. Da lahko sleherni, ne samo praznični dan, živimo, mislimo in ustvarjamo v slovenskem jeziku in da smo na svoji zemlji svoj gospodar.

Naj nas danes zastave opominjajo, da ne bi pozabili, kdo smo. Negujmo torej spomin na pogum v prelomnih dogodkih, ko je Primorska vstala in obstala – Primorska za vedno!«

Spomnimo, zavezniki so s tajnim londonskim sporazumom leta 1915 obljubili Italiji Primorsko, Istro, Reko, kvarnerske otoke in Zadar, če izstopi iz centralnih sil in se priključi Antanti. Po vojni Italija ni odstopila od teh zahtev, tedanja Kraljevina SHS pa je Primorsko žrtvovala za mednarodno priznanje in z Italijo novembra 1920 v Rapallu podpisala sramotno pogodbo. Že tako prizadeta Primorska je zatem četrt stoletja dodatno trpela pod peto fašizma. Kapitulacija Italije septembra 1943 je sicer pomenila olajšanje, žal le hipno, saj sta do končne osvoboditve pretekli še skoraj dve leti. Pa tudi po koncu 2. svetovne vojne je bilo o usodi Primorske še veliko kupčkanja, krivično rapalsko pogodbo je vsaj deloma odpravila mirovna konferenca v Parizu (pogodbo je podpisalo 22 držav), ki je Primorsko brez Trsta in Gorice dodelila Jugoslaviji. Pariška mirovna pogodba je stopila v veljavo 15. septembra 1947, prav 15. september pa je bil kot slovenski državni praznik uzakonjen leta 2006.

Primorska je bila torej med največjimi osmoljenci globalne visoke politike v kaotičnih razmerah tako po koncu prve kot tudi druge svetovne vojne. 

Proslavo letos gosti Komen, slavnostni govornik pa bo Marko Bandelli, zdaj že minister v Šarčevi vladi, prej pa župan občine Komen.