Vrste namakalnih sistemov

datum: 26.04.2019
kategorija: Novice

Po zakonu o kmetijskih zemljiščih iz leta 1996 (ZKZ, Uradni list RS 59/1996) so se namakalni sistemi delili na velike in male, odvisno od velikosti in števila uporabnikov ter uporabe namakalnega sistema.

Tako naj bi bili veliki namakalni sistem namenjeni večjemu številu uporabnikov za skupno rabo po namakalnem urniku. Mali namakalni sistemi pa so namenjeni enemu ali več uporabnikom, ki naj bi namakalni sistem uporabljali neodvisno drug od drugega. Delitev ni bila najbolj smiselna, saj je bilo v praksi težko določiti, v katero kategorijo spada namakalni sistem (npr. če je imel en lastnik namakalni sistem večji od 10 ha, ki je bil zaradi optimizacije dimenzioniran tako, da so se posamezni deli površine namakali zaporedoma, torej po namakalnem urniku).    

Dileme okoli razvrščanja namakalnih sistemov je rešil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E) (Uradni list RS, št. 27/2016). Skladno z njim je namakalni sistem skup naprav za zagotovitev vode, njeno distribucijo in rabo z namenom zagotoviti rastlinam zadostno količino vode v tleh. Kot namakalni sistemi se štejejo tudi oroševalni sistemi za protislansko zaščito.

Po ZKZ-E se namakalni sistemi delijo na:

-       javne namakalne sisteme, ki so v lasti lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalni namakalni sistem);

-       javne namakalne sisteme, ki so v lasti Republike Slovenije in so predmet državne javne službe (v nadaljnjem besedilu: državni namakalni sistem);

-       zasebne namakalne sisteme, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb.

Namakalni sistem lahko leži na območju dveh ali več lokalnih skupnosti. V tem primeru se lokalne skupnosti dogovorijo o lastninski pravici na namakalnem sistemu. Če dovodno omrežje pripelje vodo do lokalnega namakalnega sistema preko območja dveh ali več lokalnih skupnosti, je lastnik tega omrežja lokalna skupnost, v kateri leži območje lokalnega namakalnega sistema. 

Mali namakalni sistemi iz stare delitve so tako prešli v kategorijo zasebni namakalni sistemi. Veliki namakalni sistemi pa so prešli bodisi v kategorijo državni namakalni sistemi bodisi v kategorijo lokalni namakalni sistemi.

Delitev namakanih sistemov je pomembna zaradi sistema financiranja gradnje in vzdrževanja. V Programu razvoja podeželja (PRP) 2014–2020 sta dva podukrepa, ki podpirata gradnjo namakalnih sistemov. Podukrep M4.3 – Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva v okviru operacije 2 podpira izgradnjo namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom in v okviru operacije 3 podpira tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Pri obeh operacijah znaša stopnja javne podpore 100 % upravičenih stroškov.

Podukrep M4.1 je namenjen podpori za naložbe v kmetijska gospodarstva, med drugim tudi ureditvi zasebnih namakalnih sistemov, njihovi tehnološki posodobitvi ter nakupu in postavitvi namakalne opreme. Stopnja javne podpore po tem podukrepu je 50 % upravičenih stroškov naložbe in se lahko poveča do največ 75 % upravičenih stroškov.

Država si prizadeva namakalne sisteme iz kategorije državnih namakalnih sistemov, kolikor jih je še, prenesti v kategorijo lokalnih namakalnih sistemov, ker so ti sistemi upravičeni do omenjene podpore tehnološke posodobitve v okviru PRP. Iz tega sledi, da za javne namakalne sisteme lahko vlogo za javno podporo iz programa razvoja podeželja vlaga občina (ali več njih skupaj), država pa ne.

Prof. dr. Marina Pintar, Biotehniška fakulteta Ljubljana 

Share