Potrebna dovoljenja za uvedbo namakanja

datum: 19.05.2019
kategorija: Novice

Slika 1: Ključna dovoljenja za vzpostavitev namakalnega sistema

Predpogoj za načrtovanje namakalnega sistema je jasna in močna pobuda za njegovo postavitev, ki se lahko oblikuje na enem kmetijskem gospodarstvu ali znotraj skupine le-teh. V slednjem primeru se mora z gradnjo javnega namakalnega sistema strinjati toliko lastnikov, da je s privoljenji pokrito najmanj dve tretjini zemljišč.

Pri pripravi projektne dokumentacije za izgradnjo namakalnega sistema je treba upoštevati več zakonodajnih področij, kar potrjuje, da je namakanje medsektorska vsebina. Poenostavljeno prikazano je bistveno, da v postopku pridobimo odločbo o uvedbi namakanja, vodno dovoljenje, vodno soglasje, okoljevarstveno soglasje (če je potrebno), dovoljenje za gradnjo in preostala soglasja (če so potrebna) (Slika 1).

Vlogo za odločbo o uvedbi namakanja bodoči investitor (zasebni ali pravna oseba) posreduje na Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano z vsemi potrebnimi prilogami, soglasji in dovoljenji, ki so zahtevana.

Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Med posege spada tudi poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču, hidromelioracija ali druga zemljiška operacija, zaradi katerih lahko pride do vpliva na vodni režim.

Vodno dovoljenje je treba pridobiti za neposredno rabo vode za namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih površin, in sicer za odvzem vode iz vodotoka, jezera, vodnjaka/vrtine, drenaže, skladno z Zakonom o vodah. Vlogo za pridobitev projektnih pogojev, vodnega soglasja in vodnega dovoljenja se pošlje na Direkcijo RS za vode.

Po Zakonu o varstvu okolja je pred vzpostavitvijo namakalnega sistema treba preveriti, ali je treba izvesti presojo vplivov na okolje (PVO) in pridobiti okoljevarstveno soglasje. V predhodnem postopku se ugotavlja, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti PVO. Potreba po predhodnem postopku in PVO je odvisna od velikosti površine za namakanje in količine vode za črpanje. Te lastnosti namakalnega sistema se opredelijo v tehnično-tehnoloških izhodiščih projektne dokumentacije. Nosilec posega zahtevo za začetek predhodnega postopka pošlje ARSO na obrazcu za začetek predhodnega postopka z ustreznimi prilogami.

Skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju je osnova za umestitev namakalnega sistema v prostor občinski prostorski načrt oz. občinski podrobni prostorski načrt. Na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč in na preostalih kmetijskih zemljiščih se lahko brez spremembe kmetijske namenske rabe načrtujejo agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. Investitor na občini zaprosi za lokacijsko informacijo o možnostih gradnje namakalnega sistema. Lokacijska informacija po Zakonu o gradnji objektov ni več obvezna, vendar vključuje vsebine, na katere je treba biti pozoren pri pripravi celotne dokumentacije.

Za pogoje in soglasja je treba zaprositi tiste državne in občinske nosilce urejanja prostora, ki so tangirani z načrtovanim posegom. Vsaka občina ima svoje nosilce občinskih javnih pooblastil za področje cest, vodovoda in kanalizacije. Če namakalni sistem leži v varovalnem pasu oz. varovanem območju infrastrukturnih objektov, mora investitor vložiti zahtevo za izdajo soglasja pri pristojnem organu oziroma službi. Prav tako v primeru varovanja narave ali kulturne dediščine.

Pričujoče besedilo je privzeto iz brošure Priročnik za načrtovanje namakanje (avtorice Rozalija Cvejić, Marsela Podboj in Marina Pintar), ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot pomoč bodočim uporabnikom, investitorjem in načrtovalcem namakalnih sistemov ter ostalim deležnikom, ki so vključeni v procesu, ki ga naslavlja priročnik. 

 

Share