Kontrola namakanja

datum: 09.07.2019
kategorija: Novice

Tematiko namakanja bomo tokrat podkrepili s podatki o kontroli namakalnih sistemov. O tem, koliko vode smo dali rastlinam, je najenostavneje spremljati z vodomeri, ki so nameščeni na začetku namakalnega polja.

Pri javnih namakalnih sistemih, kjer je veliko uporabnikov, ki dobivajo vodo iz glavnega cevovoda prek hidrantov, je možnost, da se skupna poraba vode spremlja na črpališču, individualna poraba vode pa na vodomerih, ki so že vgrajeni na hidrantih. Hidrant, ki je prikazan na Sliki 1, ima poleg merilca pretoka vgrajen tudi regulator pretoka oz. pritiska.

Za ugotavljanje spremembe količine vode v tleh ob namakanju in med dvema namakanjema lahko uporabljamo tenziometre ali sonde za merjenje vsebnosti vode v tleh. Podatek, ki ga preberemo na tenziometru, s pomočjo krivulje vodnozadrževalnih lastnosti tal (opisano v enem od prejšnjih poglavij) prevedemo v vsebnost vode v tleh.

Klasični tenziometer (Sliki 2 in 3) omogoča meritve do približno – 0,08 MPa (pF = 2,9). To je območje še relativno vlažnih tal, tako da je tenziometer primeren za uravnavanje natančnega namakanja, v primeru, ko vzdržujemo vsebnost vode v tleh z manjšimi in pogostejšimi obroki namakanja relativno blizu poljske kapacitete, kot je primer pri namakanju s kapljači. Skala je pri tenziometrih pogosto podana še v centibarih (cbar).

Lahko pa s pomočjo različnih sond v tleh merimo vsebnost vode. Praviloma so to do približno 20 cm dolge in nekaj cm v premeru velike sonde (Slika 4), ki jih vstavimo/zakopljemo v tla (Slika 5), kjer ostanejo, kolikor časa trajajo meritve (lahko tudi več let). Za izvajanje meritev potrebujejo električno energijo, ki jo zagotavljamo z baterijami, akumulatorji ali preko sončnih celic. Podatki meritev se lahko shranjujejo v shranjevalnik podatkov, ki je praviloma nameščen blizu sonde, kar je za potrebe upravljanja namakanja manj primerno, ker lahko podatke preverjamo le na shranjevalniku podatkov. Lahko pa jih sistem za prenos podatkov prenaša na strežnik, kjer jih spremljamo preko računalnika ali pametnega telefona. Čas med zaporednimi meritvami lahko naravnamo glede na naše želje ali potrebe (Slika 1). Obstajajo tudi prenosne oblike sond, ki omogočajo meritev vsebnosti vode s površine tal do globine, npr. 20-30 cm. Sonde omogočajo meritve v celotnem rangu vlažnosti tal in so primerne za upravljanje namakanja tudi pri tehnologijah (t. j. namakanje z razpršilci) ali strategijah (t. j. deficitno namakanje) namakanja, kjer občasno dopustimo manjšo vsebnost vode v tleh t. j. bolj suha tla.

Sonde je treba umeriti/kalibrirati, če želimo meriti točno vsebnost vode v tleh in nas ne zanimajo samo relativne razlike v vsebnosti vode med zaporednimi meritvami. Ne glede na to, ali za meritve vode v tleh uporabljamo sonde ali tenziometre, je oboje treba namesti v območje glavne mase korenin. V primeru trajnih nasadov je priporočljivo namestiti več senzorjev po globini korenin (Slika 7), da spremljamo vertikalne premike vode po talnem profilu.

Prof. dr. Marina Pintar, Biotehniška fakulteta Ljubljana

Slika 2: Tenziometer