Več sreče v nesreči

datum: 15.03.2021
kategorija: Novice

Reševanje jamarjev iz jame na Planini, katere vhod ja zaprla zdrsela skala, v nedeljo, 14. marca 2021.

Včerajšnja reševalna akcija na Vipavskih gričih se je uspešno zaključila. Jamarja, ki jima je skala zaprla izhod iz rova, so uspešno rešili kolegi jamarji in jamarski reševalci iz Jamarskega društva Danilo Remškar Ajdovščina.

Skala, ki jo je deževje razrahljalo, se je skotalila in zaprla vhod v jamo. Reševalna akcija je bila precej zahtevna, od poziva do rešitve je minilo kar pet ur. Jamarja, domačina s Planine in člana JD Danila Remškarja Ajdovščina, že nekaj časa raziskujeta novo jamo na območju Planine. Včeraj očitno nista računala na tako obilno deževje in sta se že zjutraj odpravila v rov na raziskovanje. Kasneje je začelo deževati in obilica vode je sprala zemljino na površju ter razmajala skalo, ki se je sprožila in zamašila vhod v jamo. Jamarja sta bila precej blizu vhoda, sreča v nesreči je bila, da sta ulovila signal in poklicala na pomoč, hkrati pa nista imela prostora za umik, saj je rov odkopan šele prvih nekaj metrov. Na pomoč so prihiteli jamarji reševalci – na srečo jim ni bilo treba daleč, saj je kar šest članov JD Danila Remškarja tudi reševalcev. Skalo so umikali z električnim vitlom, pritrjenim na terenca CZ Ajdovščina. Igor Benko, jamarski reševalec in predsednik Jamarske zveze Slovenije je poudaril, da je bil manever precej zahteven, saj ga je mogoče izvesti le enkrat (ob napaki bi se namreč skala lahko zarila še globlje v rov). Skalo je bilo potrebno dvignit meter in pol vertikalno, nato še horizontalno, da se je vhod odprl. Premražena jamarja sta jo odnesla brez večjih poškodb. 

Jama Okno na Planini je bila odkrita že pred leti in je zaradi vsakovrstnih jamskih tvorb nadvse čudovita. To je še ena Vipavska dolina je geološko precej zanimiva, tako na Gori, kot v dolini in na Vipavskih gričih je ob vseh ostalih posebnostih mogoče najti značilnosti krasa – predvsem jame in brezna. Za Vipavske griče so značilne tako imenovane 'izvirne' jame, skoznje torej tečejo podzemne reke, potoki, ki se napajajo iz površinskih voda – deževnice, ki ponikne v vrtačah. Najbolj znana je Nečilčelva jama pod Brjami, ki si jo je pod vodstvom jamarjev in s primerno opremo mogoče tudi ogledati. 

Če tudi vas razganja radovednost, ki vas vleče v jame pogledat, kaj se skriva pod površjem, ste vabljeni, da se včlanite v Jamarsko društvo Danila Remškarja Ajdovščina, ki je eno vodilnih v Sloveniji. Društvo veliko raziskuje na Kaninu, kjer so odkrili in raziskali svojo »tisočico«, torej jamo z nad 1000 metri globine. To je pomemben dosežek, ki ga primerjajo z osvojenim osemtisočakom v alpinističnem svetu. Društvo na Kaninskih podih vsako leto priredi raziskovalni tabor in išče nove 'globoke luknje'. Na planoti Trnovski gozd so člani društva odkrili več kot 70 'obetavnih' brezen – torej takih, ki nakazujejo, da se rovi nadaljujejo. Zadnja velika odkritja pa so raziskali skupaj s kolegi iz Postojne in Borovnice – gre za več kilometrov novih rovov pod Nanoško planoto, v smeri izvira Vipave. Legenda o češnjah, ki jih je Erazem Predjamski metal svojim zavojevalcem, s pomočjo ajdovskih jamarskih raziskovalcev tako počasi dobiva tudi argumentirano realno podlago.