Zelena Ajdovščina: Voda je življenje

datum: 18.10.2024
kategorija: Novice

Novo zasajena drevesa je potrebno v teh dneh izdatno zalivati zaradi suše in vetra. Skozi zalivalne vreče voda počasi pronica v zemljo ter tako poskrbi za učinkovitejše vlaženje.

Za nami je vroče poletje s kar nekaj vročinskimi vrhunci in sušnimi obdobji. Drevesa in rastline, zasajene v projektu Zelena Ajdovščina, so ga preživele le na račun temeljitega zalivanja. Marsikatere kmetijske kulture na njivah, travnikih, v nasadih, pa so klecnile pod vročim soncem na presušeni zemlji. Za nami je še eno poletje, ki je pokazalo, da brez namakanja ni kmetijstva, da brez vode življenje hitro usahne.

Drevesa, ki senčijo mesto, bodo sčasoma pognala globoke korenine in sama poskrbela zase, hkrati pa bo njihova senca blagodejno vplivala na življenje okoli njih. Že drugo poletje zapored pa se jih je intenzivno zalivalo. Zalivalne vreče so se v Ajdovščini izkazale kot zelo dobri pomočniki vrtnarjem na Komunalno stanovanjski družbi Ajdovščina, saj poskrbijo za počasno in konstantno doziranje vode direktno nad koreninskim sistemom. Vseeno pa so bile letos poleti napolnjene kar 14-krat, največ v juliju in avgustu. Za zalivanje dreves, grmovnic in trajnic je bilo porabljenih okoli 2.500 kubičnih metrov vode – za lažjo predstavo: toliko vode spravimo v olimpijski bazen oziroma bi z njo skoraj napolnili Veliko dvorano v Postojnski jami. Za zalivanje sta bili zadolženi dve ekipi Komunalno stanovanjske družbe, pomagali pa so še štirje podizvajalci.

Slabše so jo odnesle kmetijske kulture. Prvo sušno obdobje s previsokimi temperaturami je udarilo že v začetku maja, spletni Sušometer je nato na območju naše regije zabeležil daljše in zelo sušno obdobje v drugi polovici julija ter v drugi polovici avgusta. Vmes pa kmetijstvo tarejo še drugi vremenski udari, kot so hudi nalivi s točami, ki odnašajo rodovitno zemljo …

V zadnjih 20. letih je država zaradi suše v kmetijstvu izplačala več kot 600 milijonov evrov, kar je več kot polovica vseh sredstev, namenjenih za odškodnine v kmetijstvu zaradi posledic naravnih nesreč! Hkrati pa smo na repu evropskih držav po obsegu kmetijskih zemljišč, opremljenih z namakalnim sistemom. V Slovenije se namaka zgolj 6.500 hektarov kmetijskih površin.

V Ajdovščini smo se pred nekaj leti smelo lotili treti ta trd vremenski oreh, ki ga prinašajo podnebne spremembe – projekcije namreč kažejo, da se bo pogostost, trajanje in jakost kmetijske suše še naprej povečevala, prav tako se lahko nadejamo več vročinskih valov. Namakalni sistem, ki ga gradimo, bo bistveno prispeval k zmanjševanju posledic suše in omogočil preživetje kmetijstva v Vipavski dolini. Kmetijstvo ima namreč poseben družbeni pomen in večnamensko vlogo, prioriteta je pridelava varne in kakovostne hrane, hkrati pa pomembno vpliva na kakovost voda, tal, zraka in biotsko raznovrstnost, prispeva k podobi kulturne krajine ter poseljenosti podeželja.

Naj Vipavska dolina znova postane Raj dežele Kranjske in Vrt Slovenije!